Slovenian: Šest tem za preučevanje Svetega pisma

Biblija Online

Uvod

Tvoja beseda je svetilka mojim nogam in luč moji poti
(Psalm 119:105)

Sveto pismo je Božja beseda, ki vodi naše korake in nam svetuje pri odločitvah, ki jih moramo sprejemati vsak dan. Kot je zapisano v tem psalmu, je lahko Njegova beseda svetilka našim nogam in pri naših odločitvah.

Sveto pismo je odprto pismo, napisano moškim, ženskam in otrokom, ki ga je navdihnil Bog. On je milosten; želi si naše sreče. Z branjem knjig Pregovorov, Pridigarja ali Govora na gori (v Matejevem evangeliju, poglavja 5 do 7) najdemo Kristusove nasvete za dobre odnose z Bogom in z našim bližnjim, ki je lahko oče, mati, otrok ali drugi ljudje. Če se naučimo teh nasvetov, zapisanih v svetopisemskih knjigah in pismih, kot so apostol Pavel, Peter, Janez ter učenci Jakob in Juda (Jezusova polbrata), kot je zapisano v Pregovorih, bomo še naprej rasli v modrosti tako pred Bogom kot med ljudmi, tako da jih bomo udejanjali.

Ta psalm pravi, da je Božja beseda, Sveto pismo, lahko luč na naši poti, torej za velike duhovne smernice našega življenja. Jezus Kristus je pokazal glavno smer v smislu upanja, to je doseganje večnega življenja: »To je večno življenje, da spoznajo tebe, edinega resničnega Boga, in Jezusa Kristusa, ki si ga poslal« (Janez 17,3). Božji Sin je govoril o upanju na vstajenje in je med svojim delovanjem celo obudil več ljudi. Najbolj spektakularno vstajenje je bilo vstajenje njegovega prijatelja Lazarja, ki je bil mrtev že tri dni, kot je opisano v Janezovem evangeliju (11,34–44).

Ta spletna stran o Svetem pismu vsebuje več svetopisemskih člankov v jeziku po vaši izbiri. Vendar pa so na voljo samo v angleščini, španščini, portugalščini in francoščini na desetine tolažilnih svetopisemskih člankov, ki so namenjeni temu, da vas spodbudijo k branju Svetega pisma, njegovemu razumevanju in udejanjanju, s ciljem imeti (ali nadaljevati) srečno življenje, z vero v upanje na večno življenje (Janez 3,16, 36). Imate spletno Biblijo, povezave do teh člankov pa so na dnu strani (napisane so v angleščini. Za samodejno prevajanje lahko uporabite Google Prevajalnik).

***

1 – Praznovanje spomina na smrt Jezusa Kristusa

« Kristus, naša pasha, je namreč že bil žrtvovan »

(1. Korinčanom 5:7)

Prosimo, kliknite na povezavo za ogled povzetka članka

Obhajanje spomina na Kristusovo smrt bo

v ponedeljek, 30. marca 2026, po sončnem zahodu
(glede na astronomsko novo luno)

Odprto pismo krščanski kongregaciji Jehovovih prič

Dragi bratje in sestre v Kristusu,

Kristjani, ki upajo na večno življenje na zemlji, morajo spoštovati Kristusovo zapoved, naj jedo nekvašen kruh in pijejo iz keliha med spominom na njegovo žrtveno smrt

(Janez 6:48-58)

Ko se bliža datum spomina na Kristusovo smrt, je pomembno, da upoštevamo Kristusovo zapoved glede tega, kar simbolizira njegovo žrtev, namreč njegovo telo in njegovo kri, ki ju simbolizirata nekvašen kruh in kozarec vina. Ob neki priložnosti je Jezus Kristus, ko je govoril o mani, ki je padla iz nebes, rekel: « Jezus pa jim je rekel: « Zagotavljam vam: če ne jeste mesa Sina človekovega in ne pijete njegove krvi, ne boste dobili življenja.  Kdor se hrani z mojim mesom in pije mojo kri, bo dobil večno življenje in jaz ga bom poslednji dan obudil » » (Janez 6:48-58). Nekateri bi trdili, da teh besed ni izrekel kot del tega, kar bi postalo obeležje njegove smrti. Ta argument nikakor ne razveljavlja obveznosti jesti tistega, kar simbolizira njegovo meso in kri, namreč nekvašenega kruha in čaše vina.

Če za trenutek priznamo, da obstaja razlika med temi izjavami in praznovanjem spomina, potem se je treba sklicevati na njegov model, praznovanje pashe (« Kristus, naša pasha, je bil žrtvovan » 1 Korinčanom 5:7; Hebrejcem 10:1). Kdo naj bi praznoval pasho? Samo obrezani (2 Mojzesova 12:48). 2. Mojzesova 12:48 kaže, da so lahko celo tuji prebivalci sodelovali pri pashi, pod pogojem, da so bili obrezani. Udeležba pri pashi za tujca ni bila neobvezna (glej vrstico 49): « Če med vami živi kakšen tujec, naj tudi on pripravi pashalno žrtev Jehovu. Pripravi naj jo po odredbah glede pashe in po predpisanem postopku, ki velja zanjo. Za vse vas, tako za tujca kot za domačina, naj velja ista odredba » (4. Mojzesova 9:14). « Za vas, ki ste del izraelske občine, in za tujca, ki živi med vami, velja ista odredba. To je trajna odredba za vas in vaše potomce. Pred Jehovom ste vi in tujci enaki » (4. Mojzesova 15 :15). Udeležba na pashi je bila bistvena obveznost in Bog Jehova v zvezi s tem praznovanjem ni delal razlik med Izraelci in tujimi prebivalci.

Zakaj vztrajati pri dejstvu, da je bil tuji prebivalec dolžan praznovati pasho? Kajti glavni argument tistih, ki prepovedujejo sodelovanje pri simbolih, zvestim kristjanom, ki imajo zemeljsko upanje, je, da niso del « nove zaveze » in niso niti del duhovnega Izraela. Toda po vzoru pashe bi lahko Ne-Izraelci praznovali pasho … Kaj predstavlja duhovni pomen obrezovanja? Poslušnost Bogu (5. Mojzesova 10:16; Rimljanom 2:25-29). Duhovna neobreza predstavlja neposlušnost Bogu in Kristusu (Apostolska dela 7:51-53). Odgovor je podroben spodaj.

Je sodelovanje pri kruhu in čaši vina odvisno od nebeškega ali zemeljskega upanja? Če ta dva upanja na splošno dokažemo z branjem vseh izjav Kristusa, apostolov in celo njihovih sodobnikov, ugotovimo, da nista dogmatizirana ali neposredno omenjena v Svetem pismu. Na primer, Jezus Kristus je pogosto govoril o večnem življenju, ne da bi razlikoval med nebeškim in zemeljskim upanjem (Matej 19:16,29; 25:46; Marko 10:17,30; Janez 3:15,16, 36; 4:14, 35;5:24,28,29 (ko govori o vstajenju, niti ne omeni, da bo zemeljsko (čeprav bo)), 39;6:27,40, 47,54 (obstaja veliko drugih omemb kjer Jezus Kristus ne razlikuje med večnim življenjem v nebesih ali na zemlji)). Zato teh dveh upov ne smemo « dogmatizirati » in ne delati razlik med kristjani v okviru obhajanja spomina. In seveda, podrediti ti dve upi, udeležbi pri uživanju kruha in čaše vina, nima prav nobene svetopisemske podlage.

Nazadnje, v kontekstu Janeza 10, reči, da bodo kristjani z zemeljskim upanjem « druge ovce », ne del nove zaveze, je popolnoma izven konteksta celotnega tega istega poglavja. Ko boste brali članek (spodaj), « Druga ovca », ki skrbno preučuje kontekst in ponazoritve Kristusa v Janezu 10, boste spoznali, da ne govori o zavezah, ampak o identiteti pravega mesije. « Druge ovce » so nejudovski kristjani. V Janezu 10 in 1 Korinčanom 11 ni svetopisemske prepovedi, da bi zvesti kristjani, ki upajo na večno življenje na zemlji in imajo duhovno obrezano srce, uživali kruh in čašo spominskega vina.

Bratsko v Kristusu.

***

• Pasha je model božanskih zahtev za praznovanje spomina na Kristusovo smrt: « Vse to je namreč senca prihodnjih stvari, resničnost pa pripada Kristusu » (Kološanom 2:17). « Postava je le senca prihodnjih dobrih stvari, ne pa tudi sámo njihovo bistvo » (Hebrejcem 10:1).
• Samo obrezani bi lahko praznovali Pasha: « Vzemimo pa, da med vami prebiva kak tujec, ki bi želel praznovati pasho v čast Jehovu. V tem primeru naj se iz njegove hiše obrežejo vsi moški, šele potem lahko pristopi in jo praznuje, in naj bo kakor domačin. Pashalne žrtve ne sme jesti noben neobrezan moški » (2. Mojzesova 12:48).
• kristjani niso več zavezani obrezovanje: « Kristus je namreč konec Postave » (Rimljanom 10:4). Njegovo obrezovanje postane duhovno: « Obrežite svoje srce in ne bodite več trdovratni » (5. Mojzesova 10:16; Dela 15:19,20,28,29 « Apostolski odlok »).
• Duhovno obrezovanje srca pomeni poslušnost Bogu in njegovemu sinu Jezusu Kristusu: « Dejansko je obreza koristna le, če ravnaš po postavi, če pa postavo prestopaš, tvoja obreza postane neobreza.  Če torej kdo od neobrezanih ravna po pravičnih zahtevah Postave, se mu bo njegova neobreza štela za obrezo, mar ne?  In kdor je po naravi neobrezan, bo z izpolnjevanjem Postave sodil tebe, ki kljub v njej napisanem zakoniku in kljub obrezi prestopaš postavo. Pravi Jud namreč ni tisti, ki je to na zunaj, in prava obreza ni to, kar je zunaj na mesu, temveč je pravi Jud tisti, ki je to znotraj, in njegova obreza je obreza srca z duhom, ne pa z napisanim zakonikom. Takšnega ne hvalijo ljudje, temveč Bog » (Rimljanom 2:25-29).
• Duhovna neobrezanje predstavlja neposlušnost Bogu in njegovemu sinu Jezusu Kristusu: « Vi trdovratneži neobrezanega srca in ušes, vedno se upirate svetemu duhu; kakor so se vaši praočetje, se tudi vi. Katerega izmed prerokov vaši praočetje niso preganjali? Da, pobili so tiste, ki so vnaprej oznanili prihod Pravičnega, čigar izdajalci in morilci ste zdaj postali vi, vi, ki ste prejeli Postavo, ki so jo izročili angeli, pa se po njej ne ravnate » (Apostolska dela 7:51-53).
• Duhovno obrezovanje srca je potrebno za sodelujte pri spominu na Kristusovo smrt (kakršnokoli krščansko upanje (nebeško ali zemeljsko)): « Naj se človek najprej sam preišče, ali ustreza, in potem jé kruh in pije iz keliha“ (1 Korinčanom 11:28).
• Christian mora opraviti pregled vesti, preden sodeluje v spomin na Kristusovo smrt. Če meni, da ima pred Bogom čisto vest, da ima « duhovno obrezovanje », potem lahko sodeluje pri spominu na Kristusovo smrt (ne glede na krščansko upanje (nebeško ali zemeljsko)).
• Izrecno priporočilo Kristusa, da simbolično jedo njegovo « meso » in njegovo « kri brez kvas », je povabilo vsem zvestim kristjanom, da jedo « kruh brez kvas », ki predstavljajo njegovo « meso » in pijejo iz rez, ki predstavlja njegovo « kri » (ne glede na krščansko upanje (nebeško ali zemeljsko)): « Jaz sem kruh življenja. Vaši praočetje so v pustinji jedli mano, a so vseeno umrli. To pa je kruh, ki prihaja iz nebes, da bi ga lahko vsakdo jedel in ne bi umrl.  Jaz sem živi kruh, ki je prišel iz nebes. Če kdo jé od tega kruha, bo živel večno. Kruh pa, ki ga bom jaz dal, je moje meso za življenje sveta. » Tedaj so se začeli Judje med seboj prepirati: « Kako nam lahko ta dá jesti svoje meso? » Jezus pa jim je rekel: « Resnično, resnično vam povem: če ne jeste mesa Sina človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi. Kdor se hrani z mojim mesom in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom poslednji dan obudil,  kajti moje meso je prava hrana in moja kri prava pijača. Kdor se hrani z mojim mesom in pije mojo kri, ostaja zedinjen z menoj in jaz zedinjen z njim.  Enako kakor me je živi Oče poslal in jaz živim zaradi Očeta, tako bo tudi tisti, ki se hrani z menoj, živel zaradi mene. To je kruh, ki je prišel iz nebes. Z njim ni tako kakor takrat, ko so vaši praočetje jedli, pa so vseeno umrli. Kdor se hrani s tem kruhom, bo živel večno » (Janez 6:48-58).
• Zato morajo vsi zvesti kristjani, ne glede na njihovo upanje, nebeško ali zemeljsko, sodelovati v kruhu in vinu spomina na Kristusovo smrt, to je zapoved Jezusa Kristusa: « Jezus pa jim je rekel: « Resnično, resnično vam povem: če ne jeste mesa Sina človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi. (…) Enako kakor me je živi Oče poslal in jaz živim zaradi Očeta, tako bo tudi tisti, ki se hrani z menoj, živel zaradi mene » (Janez 6: 53,57)).
• Duhovni neobrezani, tisti, ki ne poslušajo Boga in ne zaupajo Kristusovi žrtvi, niso povabljeni, da bi spominjali Kristusove smrti: « Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da ne bi bil pokončan nihče, ki veruje vanj, ampak bi imel večno življenje. (…) Kdor veruje v Sina, ima večno življenje. Kdor pa Sina ne posluša, življenja ne bo videl, temveč ostaja nad njim Božja jeza » (Janez 3:16,36).
• Spomin na Kristusovo smrt se praznuje le med Kristusovimi zvestimi privrženci: « Zato, bratje moji, kadar se zberete k tej večerji, počakajte drug drugega » (1. Korinčanom 11:33).
• Če želite sodelovati pri « spominu na Kristusovo smrt » in niste kristjani, morate biti krsteni, iskreno v želji, da se držite Kristusovih zapovedi: « Pojdite torej in mi pridobivajte učence med ljudmi iz vseh narodov. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in svetega duha ter jih učite, naj izpolnjujejo vse, kar sem vam zapovedal. In glejte, jaz bom z vami vse dni do sklenitve stvarnosti“ (Matej 28,19.20).

Kako praznovati spomin na smrt Jezusa Kristusa?

« To delajte meni v spomin »

(Luka 22,19)

Slovesnost ob spominu na smrt Jezusa Kristusa bi morala biti enaka kot svetopisemska pashu, med zvestimi kristjani, kongregacijo ali družino (2. Mojzesova 12:48, Hebrejcem 10: 1, Kološanom 2: 17; Korinčanom 11:33). Po praznovanju Pashe je Jezus Kristus določil vzorec za prihodnje praznovanje spomina na njegovo smrt (Luka 22: 12-18). So v teh bibličnih odlomkih, evangelija:

– Matej 26: 17-35.

– Mark 14: 12-31.

– Luka 22: 7-38.

– Janez 13-13.

Jezus je dal lekcijo ponižnosti umivanje nog učencem (Janez 13: 4–20). Kljub temu tega dogodka ne bi smeli obravnavati kot rituala pred komemoracijo (primerjaj Janez 13:10 in Matej 15: 1-11). Toda zgodba nas opozarja, da je Jezus Kristus »oblekel svoja zunanja oblačila«. Zato moramo biti ustrezno oblečeni (Janez 13: 10a, 12 primerjati z Matejem 22: 11-13). Mimogrede, na mestu usmrtitve Jezusa Kristusa so vojaki vzeli oblačila, ki jih je nosil tisti večer. Poročilo o Janezu 19,23,24 nam pove, da je Jezus Kristus nosil « brezhibno notranjo obleko, tkano z vrha v vsej svoji dolžini ». Vojaki se tudi niso upali raztrgati. Jezus Kristus je nosil kakovostna oblačila, skladna s pomembnostjo slovesnosti. Ne da bi v Bibliji določili nenapisana pravila, bomo dobro presojali, kako se oblačiti (Hebrejcem 5:14).

Judas Iscariot je odšel pred slovesnostjo. To dokazuje, da se ta slovesnost praznuje le med zvestimi kristjani (Matej 26: 20-25, Marko 14: 17-21, Janez 13: 21-30, Lukaova zgodba ni vedno kronološka, ​​ampak v « logični red »; Primerjaj Luka 22: 19-23 in Luka 1: 3 « od začetka, da jih zapišemo v logičnem zaporedju »; 1 Korinčanom 11: 28,33)).

Obred komemoracije je opisana z veliko preprostostjo: « Ko so jedli, je Jezus vzel kruh in izrekel blagoslov. Potem je kruh prelomil, ga dal učencem in rekel: »Vzemite, jejte. To predstavlja moje telo.« Vzel je tudi kelih, se zahvalil, jim ga dal in rekel: »Pijte iz njega vsi, kajti to predstavlja mojo ‚kri zaveze‘, ki se bo prelila za mnoge v odpuščanje grehov. Toda povem vam, da odslej gotovo ne bom več pil od tega trtnega sadu, vse do dne, ko ga bom pil z vami novega v kraljestvu svojega Očeta.« In ko so odpeli hvalnice, so odšli na Oljsko goro » (Matej 26: 26-30). Jezus Kristus je razložil razlog za to slovesnost, pomen njegove žrtve, kaj predstavlja nekvaren kruh, simbol njegovega brezgrešnega telesa in skodelico, simbol njegove krvi. Prosil je svoje učence, naj vsako leto spominjajo na njegovo smrt 14. Nisan (judovski koledarski mesec) (Luka 22,19).

Janezov evangelij nas obvešča o Kristusovem nauku po tej slovesnosti, verjetno od Janeza 13:31 do Janeza 16:30. Jezus Kristus je molil k svojemu Očetu, v skladu z Janezom v 17. poglavju. Matej 26:30 nam sporoča: « In ko so odpeli hvalnice, so odšli na Oljsko goro ».

Slovesnost

Moramo slediti Kristusovemu vzorcu. Slovesnost mora organizirati ena oseba, starejši, pastor, duhovnik krščanske kongregacije. Če slovesnost poteka v družinskem okolju, jo mora slaviti krščanski vodja družine. Brez moški, bi morala biti krščanka, ki bo organizirala slovesnost, izbrana med ženske zvestimi starejše (Tit 2: 3). V tem primeru bo ženska morala pokriti glavo (1. Korinčanom 11: 2-6).

Kdor organizira slovesnost, se bo v teh okoliščinah odločil za poučevanje na podlagi evangelijske pripovedi, morda z branjem z komentiranjem. Končna molitev, naslovljena na Jehova Boga, bo izrečena. Hvalimo se lahko v čaščenju Jehova Bogu in v čast njegovemu Sinu Jezusu Kristusu.

V zvezi s kruhom, vrsta žita ni omenjena, vendar mora biti narejena brez kvasa. Za vino, je nekaterih državah težko dobiti eno. V tem izjemnem primeru bodo voditelji tisti, ki se bodo odločili, kako ga nadomestiti na najbolj ustrezen način na podlagi Biblije (Janez 19:34). Jezus Kristus je pokazal, da se v določenih izjemnih situacijah lahko sprejmejo izjemne odločitve in da se bo Božja milost uporabila v teh okoliščinah (Mt 12,1-8).

Natančno trajanje slovesnosti ni biblijske navedbe. Zato je tisti, ki bo organiziral ta dogodek, ki bo pokazal dobro presojo. Edina pomembna svetopisemska točka v zvezi s časom obreda je naslednja: spomin na smrt Jezusa Kristusa je treba praznovati « med dvema večeroma »: po sončnem zahodu 13/14 « Nisan » in pred sončni vzhod. Janez 13: 30 nam sporoča, da je Juda Iškarijot pred slovesnostjo zapustil « Bila je pa noč » (2. Mojzesova 12: 6).

Jehova Bog je postavil ta pashalni zakon: « Pashalna žrtev naj ne ostane čez noč do jutra » (2. Mojzesova 34:25). Zakaj? Smrt pashalne jagnje bi morala potekati « med dvema večerema ». Kristusova smrt, Božje Jagnje, je bila razglašena « s sodbo », prav tako « med dvema večeroma », pred jutrom, « preden se petelin poje »: « Tedaj si je veliki duhovnik raztrgal vrhnja oblačila in rekel: »To je bogokletje! Kaj nam je še treba prič? Glejte! Zdaj ste slišali bogokletje! Kaj menite?« Odgovorili so: »Zasluži si smrt!« (…) In takoj zatem je zapel petelin. Peter pa se je spomnil tega, kar mu je Jezus rekel: »Še preden bo zapel petelin, me boš trikrat zatajil.« In je šel ven ter se bridko razjokal » (Matej 26: 65-75, Psalmi 94:20 « ko ustvarja težave s pomočjo zakona »; Janez 1: 29-36, Kološanom 2:17, Hebrejcem 10: 1). Bog blagoslovi zveste kristjane celega sveta preko svojega Sina Jezusa Kristusa, amen.

***

2 – Božja obljuba

« Povzročil bom sovraštvo med teboj in ženo ter med tvojim semenom in njenim semenom. To ti bo zdrobilo glavo, ti pa ga boš ranila v peto »

(1. Mojzesova 3:15)

Za ogled povzetka članka kliknite povezavo

Druga ovca

« Imam pa še druge ovce, ki niso iz te staje. Tudi te moram pripeljati in bodo poslušale moj glas ter bodo ena čreda z enim pastirjem »

(Janez 10:16)

Pozorno branje Janezovega evangelija 10:1–16 razkrije, da je osrednja tema identifikacija Mesije kot pravega pastirja za njegove učence, ovce.

V Janezovem evangeliju 10:1 in Janezu 10:16 je zapisano: « Povem vam: kdor ne vstopi v ovčjo stajo skozi vrata, ampak spleza noter kje drugje, je tat. (… ) Imam pa še druge ovce, ki niso iz te staje. Tudi te moram pripeljati in bodo poslušale moj glas ter bodo ena čreda z enim pastirjem ». Ta »ograda« predstavlja ozemlje, kjer je Jezus Kristus pridigal, Izraelski narod, v kontekstu Mojzesove postave: « Teh 12 je Jezus poslal in jim dal naslednja navodila: « Ne hodite k ljudem iz drugih narodov in ne vstopajte v nobeno samaríjsko mesto, ampak hodite raje k Izraelcem, ki so kakor izgubljene ovce » » (Matej 10,5.6). « On pa je rekel: « Poslan sem bil samo k Izraelcem, ki so kakor izgubljene ovce’ » (Matej 15:24).

V Janezovem evangeliju 10:1-6 je zapisano, da se je Jezus Kristus prikazal pred vrati ograde. To se je zgodilo ob njegovem krstu. « Vratnik » je bil Janez Krstnik (Matej 3:13). Janez Krstnik mu je s krstom Jezusa, ki je postal Kristus, odprl vrata in pričeval, da je Jezus Kristus in Božje Jagnje: « Naslednji dan je Janez zagledal Jezusa, da prihaja k njemu, in je rekel: « Glejte, Božje Jagnje, ki odvzema greh sveta! » » (Janez 1:29–36).

V Janezu 10:7-15, medtem ko ostaja na isti mesijanski temi, Jezus Kristus uporablja drugo ponazoritev, tako da sebe označi kot « Vrata », edino mesto dostopa na enak način kot Janez 14:6: « Jezus mu je odgovoril: « Jaz sem pot in resnica in življenje. Nihče ne more priti k Očetu drugače kakor po meni ». Glavna tema teme je vedno Jezus Kristus kot Mesija. Iz 9. verza istega odlomka (drugič spremeni ilustracijo) se označuje za pastirja, ki pase svoje ovce tako, da jih naredi vstopi v ali ven. Poučevanje je osredotočeno nanj in na način, kako mora skrbeti za svoje ovce. Jezus Kristus se označuje za odličnega pastirja, ki bo dal svoje življenje za svoje učence in ki ljubi svoje ovce (za razliko od plačanega pastirja, ki ne bo tvegal svojega življenja za ovce, ki mu ne pripadajo). Spet je v središču Kristusovega nauka on sam kot pastir, ki se bo žrtvoval za svoje ovce (Matej 20:28).

Janez 10:16-18: « Imam pa še druge ovce, ki niso iz te staje. Tudi te moram pripeljati in bodo poslušale moj glas ter bodo ena čreda z enim pastirjem.  Oče me ljubi zato, ker se odrekam svojemu življenju, da bi ga spet dobil.  Nihče mi ga ni vzel, ampak se mu odrekam sam od sebe. Imam pravico, da se mu odrečem, in imam pravico, da ga spet dobim. Zapoved glede tega sem dobil od svojega Očeta ».

Z branjem teh verzov ob upoštevanju konteksta prejšnjih verzov Jezus Kristus oznanja takratno revolucionarno idejo, da bi svoje življenje žrtvoval ne le v korist svojih judovskih učencev, ampak tudi v korist nejudov. Dokaz je ta, da je zadnja zapoved, ki jo daje svojim učencem v zvezi z oznanjevanjem, naslednja: « Toda ko bo na vas začel delovati sveti duh, boste dobili moč in pričevali boste o meni v Jeruzalemu, po vsej Judeji in Samaríji ter do skrajnega konca zemlje » (Apostolska dela 1:8). Natanko ob Kornelijevem krstu se bodo začele uresničevati Kristusove besede v Janezu 10:16 (Glej zgodovinsko poročilo Apostolskih del 10. poglavje).

Tako se »druge ovce« iz Janeza 10:16 nanašajo na nejudovske kristjane v mesu. V Janezu 10:16-18 opisuje enotnost v poslušnosti ovc Pastiru Jezusu Kristusu. Prav tako je o vseh svojih učencih svojega časa govoril kot o « mali čredi »: « Ne boj se, mala čreda, saj vam vaš Oče želi dati svoje Kraljestvo » (Luka 12,32). Na binkošti 33. leta je bilo Kristusovih učencev le 120 (Apostolska dela 1:15). V nadaljevanju pripovedi Apostolskih del lahko preberemo, da se bo njihovo število povečalo na nekaj tisoč (Apostolska dela 2:41 (3000 duš); Apostolska dela 4:4 (5000)). Kakor koli že, novi kristjani, bodisi v Kristusovem ali v času apostolov, so predstavljali « malo čredo » glede na splošno prebivalstvo izraelskega naroda in nato za vse druge narode tistega časa.

Moramo biti združeni, kot je Jezus Kristus prosil svojega Očeta

« Ne prosim pa te samo za njih, ampak tudi za tiste, ki bodo verovali vame, ko bodo slišali njihove besede.  Prosim te, da bi bili vsi eno, kakor si ti, Oče, povezan z menoj in jaz s teboj. Naj bodo tudi oni povezani z nama, da bi svet veroval, da si me ti poslal » (Janez 17:20,21).

Kaj je sporočilo te preroške uganke? Jehova Bog obvesti, da bo njegov načrt za naselitev zemlje s pravičnim človeštvom zagotovo uresničen (1. Mojzesova knjiga 1: 26-28). Bog bo odkupil potomce skozi « seme ženske » (1. Mojzesova knjiga 3:15). Ta prerokba je bila stoletja « sveta skrivnost » (Marko 4:11, Rimljanom 11:25, 16:25, 1 Korinčanom 2: 1,7 « svete skrivnosti »). Jehova Bog je to razkril postopoma skozi stoletja. Tu je pomen te preroške uganke:

Ženska: predstavlja nebeške Božje ljudi, sestavljene iz angelov v nebesih: « In v nebesih sem videl veliko znamenje: žena, ogrnjena s soncem, je imela pod svojimi nogami luno, na glavi pa krono iz dvanajstih zvezd“ (Razodetje 12:1). Ta ženska je opisana kot « Jeruzalem od zgoraj »: « Gornji Jeruzalem pa je svoboden, in ta je naša mati » (Galačanom 4:26). Opisan je kot « nebeški Jeruzalem »: « Temveč pristopili ste h gori Síon in k mestu živega Boga, nebeškemu Jeruzalemu, in k množicam angelov » (Hebrejcem 12:22). Tisočletja, tako kot Sarah, Abrahamova žena, ta nebeška ženska je bila brez otrok (1. Mojzesova 3:15): « Vriskaj od radosti, ti, ki si neplodna, ki nisi rodila! Veseli se, veselo vriskaj in vpij na ves glas, ti, ki nisi imela porodnih bolečin, ker ima zapuščena več sinov kakor ta, ki ima moža,« pravi Jehova » (Izaija 54:1). Ta prerokba je napovedala, da bo ta nebeška ženska rodila veliko otrok (kralj Jezus Kristus in 144.000 kraljev in duhovnikov).

Semenom ženske: Knjiga Razodetja razkriva, kdo je ta sin: « In v nebesih sem videl veliko znamenje: žena, ogrnjena s soncem, je imela pod svojimi nogami luno, na glavi pa krono iz dvanajstih zvezd. Bila je noseča ter je vpila od bolečin in porodnih muk. (…) Žena je tako rodila sina, dečka, ki bo vse narode pasel z železno palico. Ta njen otrok je bil odnesen k Bogu in njegovemu prestolu“ (Razodetje 12:1,2,5). Ta sin je Jezus Kristus, kot kralj Božjega kraljestva: « Ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega. Bog Jehova mu bo dal prestol njegovega očeta Davida, in v Jakobovi hiši bo kraljeval na večne čase. Njegovemu kraljestvu ne bo konca » (Luka 1:32,33, Psalmi 2).

Prvotna kača je hudič Satan: « Zato je bil veliki zmaj, prakača, ki se imenuje Hudič in Satan in ki zapeljuje vso naseljeno zemljo, vržen na zemljo, z njim pa so bili vrženi tudi njegovi angeli » (Razodetje 12:9).

Semenom kače predstavlja nebeške in zemeljske sovražnike, tiste, ki se dejavno borijo proti Božji suverenosti, proti kralju Jezusu Kristusu in proti svetnikom na zemlji: « Kače, gadja zalega, kako boste ubežali obsodbi gehene? Zato vam pošiljam+ preroke, modrece in javne učitelje. Nekatere od njih boste ubili in pritrdili na kol, nekatere boste bičali po svojih sinagogah in preganjali od mesta do mesta, da pride na vas vsa pravična kri, prelita na zemlji, od krvi pravičnega Abela do krvi Berehjájevega sina Zaharíja, ki ste ga umorili med svetiščem in oltarjem » (Matej 23:33-35).

« Ranila v peto » ženske: predstavlja smrt v žrtvi na zemlji, za Božjega Sina, Jezusa Kristusa: « Povrhu vsega pa se je še, ko je bil v človeški podobi, ponižal in bil poslušen vse do smrti, in to smrti na mučilnem kolu » (Filipljanom 2:8). Kljub temu je bila ta peta poškodba ozdravljena z vstajenjem Jezusa Kristusa: « ubili pa ste Glavnega zastopnika življenja. Toda Bog ga je obudil od mrtvih, in temu sva midva priči » (Apostolska dela 3:15).

Zdrobljena glava kače je večno uničenje hudiča Satana in zemeljskih sovražnikov Božjega kraljestva ob koncu tisočletja vladanja Jezusa Kristusa: « Bog pa, ki daje mir, bo v kratkem strl Satana pod vašimi nogami » (Rimljanom 16:20). « Hudič, ki jih je zapeljeval, pa je bil vržen v ognjeno in žvepleno jezero, v katerem sta že bila zver in lažni prerok. In mučili se bodo dan in noč na vekomaj » (Razodetje 20:10). 

1 – Bog sklene zavezo z Abrahamom

« Ker si poslušal moj glas, bodo po tvojem semenu blagoslovljeni vsi narodi na zemlji »

(1. Mojzesova 22:18)

Abrahamska zaveza je obljuba, da bo vse človeštvo poslušno Bogu, blagoslovljeno preko Abrahamovih potomcev.. Abraham je imel sina, Izaka, s svojo ženo Sarah (zelo dolgo brez otrok) (1. Mojzesova knjiga 17:19). Abraham, Sara in Izak so glavni liki v preroški drami, ki istočasno predstavlja pomen svete skrivnosti in način, s katerim bo Bog rešil poslušno človeštvo (1. Mojzesova 3:15).

– Jehova Bog predstavlja velikega Abrahama: « Ti si naš oče. Tudi če nas Abraham ne bi hotel poznati in nas Izrael ne bi priznal, bi bil ti, Jehova, še vedno naš oče. Naš odkupitelj iz davnine je tvoje ime“ (Izaija 63:16, Luka 16:22).

– Nebeška ženska predstavlja velikega Sarah, dolgo sterilno in brez otrok (1. Mojzesova 3:15): « Piše namreč: »Veseli se, ti, ki si neplodna, ki ne rodiš. Vpij in vzklikaj od radosti, ti, ki nimaš porodnih bolečin. Kajti zapuščena ima več otrok kakor ta, ki ima moža.« Mi, bratje, pa smo otroci obljube, tako kakor je bil tudi Izak. Toda enako kakor je takrat tisti, ki je bil rojen po mesu, začel preganjati tega, ki je bil rojen po duhu, tako je tudi zdaj. Toda kaj pravi odlomek iz Svetih spisov? »Odpodi deklo in njenega sina, saj deklin sin nikakor ne bo dedoval skupaj s sinom svobodne.« Zato, bratje, nismo otroci dekle, temveč svobodne » (Galačanom 4:27-31).

– Jezus Kristus predstavlja velikega Izaka, glavnega semena Abrahama: « Obljube pa so bile izrečene Abrahamu in njegovemu semenu. Ne pravi »In semenom«, kakor če bi šlo za mnoge, temveč kakor za enega – »In tvojemu semenu«, ki je Kristus » (Galačanom 3:16).

– Ranila v peto nebeške ženske: Jehova Bog je prosil Abrahama, da žrtvuje svojega sina Izaka. Abraham ni zavrnil (Abraham je razmišljal o Izakovem takojšnjem vstajenju (Hebrejcem 11:17-19)). Tik pred žrtvovanjem je Bog preprečil Abrahamu, da počne takšno dejanje. Izaka so nadomestili z žrtvovanim ovnom: « Po teh dogodkih pa je pravi Bog preizkusil Abrahama. Poklical ga je: »Abraham!« In ta mu je odvrnil: »Glej, tu sem!« Bog mu je nato rekel: »Vzemi, prosim, svojega sina, edinca, ki ga tako ljubiš, Izaka, in pojdi v deželo Moríjo ter ga tam, na eni od gor, na katero te bom napotil, daruj v žgalno daritev. (…) Končno sta prispela na kraj, kamor ga je napotil pravi Bog. Abraham je tam postavil oltar in nanj naložil drva. Sinu Izaku je zvezal roke in noge ter ga položil na drva na oltarju. Nato je Abraham iztegnil roko in vzel nož, da bi ubil svojega sina. Toda z neba ga je poklical Jehovov angel: »Abraham, Abraham!« Odgovoril je: »Tu sem!« Dejal mu je: »Ne izteguj roke zoper fanta in ne stori mu ničesar, ker zdaj res vem, da se bojiš Boga, saj mi nisi odrekel svojega sina, edinca.« Tedaj je Abraham povzdignil oči in pogledal, in glej, nekoliko stran od njega je bil oven, ki se je z rogovi zapletel v grmovje. Abraham je torej šel, vzel ovna in ga daroval kot žgalno daritev namesto sina. In Abraham je ta kraj poimenoval Jehova Jiré. Zato se še danes reče: »Na Jehovovi gori bo priskrbljeno » (1. Mojzesova 22:1-14). Jehova je dal to žrtvovanje, svojega lastnega Sina Jezusa Kristusa. To preroško predstavljanje je narediti izjemno bolečo žrtvovanje za Jehovo Boga (ponovno branje izraza « tvoj edini sin, ki ga tako ljubiš »). Jehova Bog, veliki Abraham, je žrtvoval svojega ljubljenega sina Jezusa Kristusa, velikega Izaka za odrešenje poslušnega človeštva: « Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da ne bi bil pokončan nihče, ki veruje vanj, ampak bi imel večno življenje. (…) Kdor veruje v Sina, ima večno življenje. Kdor pa Sina ne posluša, življenja ne bo videl, temveč ostaja nad njim Božja jeza » (Janez 3:16,36). Dokončno izpolnitev obljube Abrahamu se bo izpolnila z večnim blagoslovom poslušnega človeštva. Na koncu Kristusovega tisočletnega vladanja: « Tedaj sem zaslišal močan glas, ki je prišel od prestola in je rekel: »Glej! Božji šotor je med ljudmi in Bog bo prebival z njimi, oni pa bodo njegova ljudstva. In Bog sam bo z njimi. Obrisal jim bo vse solze z oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več. To, kar je bilo, je minilo » (Razodetje 21:3,4). 

2 – Zaveza obrezovanja

« Z njim je sklenil tudi zavezo obrezovanja. Tako se mu je rodil Izak, in tega je osmi dan obrezal, Izaku se je rodil Jakob, Jakobu pa dvanajst naših očakov »

(Apostolska dela 7:8)

Zaveza obrezovanja naj bi bil znak Božjega ljudstva v tistem času, ko je zemljišče Izraelu. To je duhovni pomen, ki je določen v poslovilnem: « Obrežite svoje srce in ne bodite več trdovratni » (5. Mojzesova 10:16). Obrezovanje v mesu sredstva, ki ustreza srcu, je sama po sebi vir življenja, poslušnost Bogu: « Bolj kot vse drugo, kar je treba varovati, varuj svoje srce, kajti iz njega izvira življenje » (Pregovori 4: 23).

Stephen razumel to temeljno učno točko. njegove poslušalce, ki niso imeli vero v Kristusa, čeprav fizično obrezan je povedal, da so neobrezani duhovno: « Vi trdovratneži neobrezanega srca in ušes, vedno se upirate svetemu duhu; kakor so se vaši praočetje, se tudi vi. Katerega izmed prerokov vaši praočetje niso preganjali? Da, pobili so tiste, ki so vnaprej oznanili prihod Pravičnega, čigar izdajalci in morilci ste zdaj postali vi, vi, ki ste prejeli Postavo, ki so jo izročili angeli, pa se po njej ne ravnate » (Apostolska dela 7:51-53). Ubit je bil, to je bila potrditev, da so bili ti morilci duhovni, neobrezani iz srca.

Simbolni srce je duhovni znotraj osebo, naredi obrazložitev skupaj z besedami in dejanji (dobre ali slabe). Jezus Kristus je jasno razloženo, kaj je čisto in nečisto osebo, zaradi stanja v svojem srcu: « Kar pa prihaja iz ust, pride iz srca, in to oskrunja človeka. Iz srca na primer prihajajo hudobna umovanja, umori, prešuštvovanje, nečistovanje, tatvine, kriva pričevanja, sramotenje. To oskrunja človeka. Jesti z neumitimi rokami pa ga ne oskrunja » (Matej 15:18-20). Jezus Kristus opisano človeka v stanju duhovne obrezan, s slabo obrazložitvi, zaradi česar ga je nečist in ni primerna za življenje (glej Pregovori 4:23). « Dober človek prinaša iz dobrega zaklada dobro, hudoben človek pa iz hudobnega zaklada hudo » (Matej 12:35). V prvem delu izkaza Jezusa Kristusa, je opisal človeško bitje, ki je srce duhovno obrezani.

Apostol Pavel je razumeti tudi, kaj poučevanje točka po Mojzesu in nato po Jezusu Kristusu. Duhovna obrezovanje je poslušnost Bogu in njegovemu Sinu Jezusu Kristusu: « Dejansko je obreza koristna le, če ravnaš po postavi, če pa postavo prestopaš, tvoja obreza postane neobreza. Če torej kdo od neobrezanih ravna po pravičnih zahtevah Postave, se mu bo njegova neobreza štela za obrezo, mar ne? In kdor je po naravi neobrezan, bo z izpolnjevanjem Postave sodil tebe, ki kljub v njej napisanem zakoniku in kljub obrezi prestopaš postavo. Pravi Jud namreč ni tisti, ki je to na zunaj, in prava obreza ni to, kar je zunaj na mesu, temveč je pravi Jud tisti, ki je to znotraj, in njegova obreza je obreza srca z duhom, ne pa z napisanim zakonikom. Takšnega ne hvalijo ljudje, temveč Bog » (Rimljanom 2:25-29).

Verniki Christian ni več v skladu z zakonom dana Mojzesu, zato je ni več treba opravljati fizično obrezovanje, saj je odlok apostolski zapisano v Apostolskih 15: 19,20,28,29. To potrjuje tisto, kar je bilo napisano pod navdih apostola Pavla: « Kristus je namreč konec Postave, da bi bil pravičnosti deležen vsak, ki veruje » (Rimljanom 10: 4). « Ali je bil kdo poklican obrezan? Naj ne postane neobrezan. Ali je bil kdo poklican v neobrezi? Naj se ne obreže.  Obreza ne pomeni nič in neobreza ne pomeni nič, pomembno je le, da človek ravna po Božjih zapovedih » (1.Korinčanom 7:18,19). Zdaj mora kristjan imeti duhovno obrezovanje pomeni, poslušnost Jehova Boga in vero v daritev Kristusa (Janez 3:16,36).

Kdor je želel, da sodelujejo v Pashe je bilo treba Obreza. Trenutno Christian (ne glede na njihovo upanje (nebesni ali prizemne)), mora imeti duhovno obrezovanje srca, preden jedo beskvasan kruh in pijete kelih, komemoracije v spomin na Kristusovo smrt: « Naj se človek najprej sam preišče, ali ustreza, in potem jé kruh in pije iz keliha » (1. Korinčanom 11: 28, pa jih primerjate z 2. Mojzesova 12:48 (pasha)).

3 – Zaveza zakona med Bogom in ljudstvom Izraela

« Varujte se, da ne boste pozabili zaveze, ki jo je Jehova, vaš Bog, sklenil z vami, in da si ne boste naredili rezane podobe v kakršni koli obliki, kar ti je Jehova, tvoj Bog, prepovedal »

(5. Mojzesova 4:23)

Posrednik te zaveze je Mojzes: « Meni pa je Jehova takrat zapovedal, naj vas seznanim z uredbami in sodnimi odločbami, da boste po njih ravnali v deželi, v katero greste, da jo zavzamete » (5. Mojzesova 4:14). Ta zaveza je tesno povezana z zavezo obrezovanja, ki je simbol poslušnosti Bogu (5. Mojzesova 10:16 primerjajte z Rimljanom 2: 25-29). Ta zaveza se konča po prihodu Mesije: « Mnogim bo obdržal veljavnost zaveze za en teden in na polovici tedna bo ukinil žrtev in daritev » (Daniel 9:27). Ta zaveza bi bila nadomeščena z novo zavezo, po Jeremijinem prerokbi: « Glej, prihajajo dnevi,« govori Jehova, »ko bom z Izraelovo hišo in z Judovo hišo sklenil novo zavezo, ne take, kakršno sem sklenil z njihovimi praočeti tistega dne, ko sem jih prijel za roko, da bi jih izpeljal iz egiptovske dežele. ‚Oni so namreč to zavezo z menoj prelomili, čeprav sem bil njihov mož,‘ govori Jehova » (Jeremija 31:31,32).

Namen zakona, podeljenega Izraelu, je bil pripraviti ljudi za prihod Mesije. Zakon je učil potrebo po osvoboditvi od grešnega stanja človeštva (ki ga predstavljajo ljudje iz Izraela): « Kajti po enem človeku je na svet prišel greh in po grehu smrt; tako se je smrt razširila na vse ljudi, ker so vsi grešili. Greh je bil namreč na svetu, še preden je bila Postava, toda če ni postave*, se za greh ne obtožuje nikogar » (Rimljanom 5:12,13). Božji zakon je dal vsebino grešnemu stanju človeštva. Razkrila je grešno stanje celotnega človeštva, ki so ga takrat predstavljali Izraelci: « Kaj naj torej rečemo? Ali je Postava greh? Nikakor ne! Pravzaprav nikoli ne bi vedel, kaj je greh, če ne bi bilo Postave. Ne bi vedel, na primer, kaj je poželenje, če v Postavi ne bi pisalo: »Ne poželi tega, kar pripada drugemu«. Zaradi zapovedi pa je greh našel priložnost, da v meni razvije vsakovrstno poželenje, saj je bil greh brez postave mrtev. Pravzaprav sem bil nekdaj živ brez postave, ko pa je nastopila zapoved, je greh zopet oživel, jaz pa sem umrl. In ugotovil sem, da zapoved, ki naj bi vodila v življenje, vodi v smrt. Zaradi zapovedi je namreč greh našel priložnost, da me zapelje in ubije. Toda Postava je sveta in zapoved je sveta, pravična in dobra“ (Rimljanom 7:7-12). Zato je bil zakon inštruktor, ki vodi k Kristusu: « Tako je Postava postala naša vzgojiteljica in nas je vodila h Kristusu, da bi bili zaradi vere razglašeni za pravične. Zdaj pa, ko je vera nastopila, nismo več pod vzgojiteljico » (Galačanom 3:24,25). Popolni Božji zakon, ki je dal meso grehu z prestopanjem človeka, je pokazal nujnost žrtve, ki vodi do odrešenja človeka zaradi njegove vere (in ne dela zakona). Ta žrtev je bila Kristusova: « Tako kot tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, temveč da streže in dá svojo dušo kot odkupnino za mnoge » (Matej 20:28).

Čeprav je Kristus konec zakona, ostaja dejstvo, da ima zdaj še vedno preroško vrednost, ki nam omogoča razumevanje misli Boga (po Jezusu Kristusu) o prihodnosti. « Postava je le senca prihodnjih dobrih stvari, ne pa tudi sámo njihovo bistvo, zato ljudje tistih » (Hebrejcem 10:1, 1 Korinčanom 2:16). Jezus Kristus je tisti, ki bo zagotovil, da bodo te « dobre stvari » postale resničnost: « Vse to je namreč senca prihodnjih stvari, resničnost pa pripada Kristusu » (Kološanom 2:17).

4 – Nova zaveza med Bogom in « Božji Izrael »

« In nad vsemi, ki bodo po tem pravilu vedenja ravnali, naj bosta mir in usmiljenje, pa tudi nad Božjim Izraelom »

(Galačanom 6:16)

Jezus Kristus je posrednik nove zaveze: « Je namreč en Bog in en posrednik med Bogom in ljudmi, človek Kristus Jezus » (1 Timoteju 2:5). Ta nova zaveza je izpolnila prerokbo Jeremije 31: 31,32. 1 Timoteju 2:5 se nanaša na vse ljudi, ki verujejo v Kristusovo žrtvovanje (Janez 3:16). « Božji Izrael » predstavlja celotno krščansko kongregacijo. Kljub temu je Jezus Kristus pokazal, da bo ta « Božji Izrael » v nebesih in tudi na zemlji.

Nebeški « Božji Izrael » je sestavljen iz 144.000, novega Jeruzalema, prestolnice, iz katere bo tekla Božja oblast, ki prihaja iz nebes, na zemlji (Razodetje 7:3-8, nebesni duhovni Izrael, sestavljen iz 12 plemen od 12000 = 144000): « Videl sem tudi sveto mesto, Novi Jeruzalem, ki se je spuščalo iz nebes od Boga, pripravljeno kakor nevesta, ki je olepšana za svojega ženina » (Razodetje 21:2).

Zemeljski « Božji Izrael » bo sestavljen iz ljudi, ki bodo živeli v prihodnjem zemeljskem raju, ki ga bo Jezus Kristus označil kot dvanajst Izraelovih plemen, ki bodo sodili: « Jezus pa jim je odgovoril: »Resnično vam povem: ob prenovljenju, ko bo Sin človekov sédel na svoj veličastni prestol, boste tudi vi, ki ste hodili za menoj, sedeli na dvanajstih prestolih in sodili dvanajstere Izraelove rodove » (Matej 19:28). Ta zemeljski duhovni Izrael je opisan tudi v prerokbi v poglavjih 40-48 v Ezekielu.

« Božji Izrael » trenutno sestavljajo zvesti kristjani, ki imajo nebeško upanje in kristjane, ki imajo zemeljsko upanje (Razodetje 7:9-17).

Na večer ob praznovanju zadnje pashe je Jezus Kristus praznoval rojstvo te nove zaveze z zvestimi apostoli, ki so bili z njim: « In vzame hleb, se zahvali, razlomi in jim da, in reče: « Nato je vzel kruh, se zahvalil, ga prelomil, jim ga dal in rekel: »To predstavlja moje telo, ki bo dano za vas. To delajte meni v spomin.« Prav tako je po večerji tudi za kelih rekel: »Ta kelih predstavlja novo zavezo na temelju moje krvi, ki se bo prelila za vas » (Luka 22:19,20).

Ta nova zaveza zadeva vse zveste kristjane, ne glede na njihovo « upanje » (nebeško ali zemeljsko). Ta nova zaveza je tesno povezana z « duhovnim obrezovanjem srca » (Rimljanom 2: 25-29). Če ima verni kristjan to « duhovno obrezovanje srca », lahko jesti « brez kvasa » kruh in pije skodelico, ki predstavlja kri nove zaveze (ne glede na njegovo upanje (nebeško ali zemeljsko)): « Naj se človek najprej sam preišče, ali ustreza, in potem jé kruh in pije iz keliha » (1. Korinčanom 11:28).

5 – Zaveza za kraljestvo: med Jehovom in Jezusom Kristusom ter med Jezusom Kristusom in 144.000

« Vi ste tisti, ki ste v mojih preizkušnjah vztrajali z menoj. Z vami sklepam zavezo za kraljestvo, kakor jo je moj Oče sklenil z menoj, da boste jedli in pili pri moji mizi v mojem kraljestvu ter sedeli na prestolih, da bi sodili dvanajstere Izraelove rodove »

(Luka 22:28-30)

Ta zaveza je nastala istega dne, ko je Jezus Kristus praznoval rojstvo nove zaveze. To ne pomeni, da gre za dva enaka zavezništva. Zaveza za kraljestvo je med Jehovom in Jezusom Kristusom, potem pa med Jezusom Kristusom in 144.000, ki bodo vladali v nebesih kot kralji in duhovniki (Razodetje 5:10; 7:3-8; 14:1- 5).

Zaveza za kraljestvo, ki je nastala med Bogom in Kristusom, je podaljšek zaveze, ki jo je dal Bog, s kraljem Davidom in njegovo kraljevo dinastijo. Ta zaveza je Božja obljuba glede trajnosti kraljevega rodu Davida. Jezus Kristus je hkrati tudi potomec na zemlji in kralj, ki ga je postavil Jehova (leta 1914), v izpolnitev zaveze za kraljestvo (2 Samuel 7:12-16, Matej 1:1-16; Luka 3: 23-38, Psalmi 2).

Zaveza za kraljestvo, ki je nastala med Jezusom Kristusom in njegovimi apostoli in s skupino 144.000, je v resnici obljuba nebeške zakonske zveze, ki se bo zgodila tik pred veliko stisko: « Veselimo se brez konca in kraja in mu dajmo slavo, kajti prišel je čas za Jagnjetovo poroko in njegova nevesta se je že pripravila. Dovoljeno ji je bilo obleči se v svetlo, čisto, kakovostno platno, saj kakovostno platno predstavlja pravična dejanja svetih » (Razodetje 19:7,8). Psalmi 45 opisuje preroško to nebeško poroko med kraljem Jezusom Kristusom in njegovo kraljevo ženo, novim Jeruzalemom (Razodetje 21:2).

Iz tega poroke se bodo rodili zemeljski sinovi kraljestva, knezi, ki bodo zemeljski predstavniki nebeške kraljeve oblasti kraljestva Božjega: « Na mestu tvojih praočetov bodo tvoji sinovi, postavil jih boš za kneze po vsej zemlji » (Psalmi 45:16, Izaija 32:1,2).

Večni blagoslovi nove zaveze in zaveze za kraljestvo bodo izpolnili Abrahamsko zavezo, ki bo blagoslovila vse narode in vso večnost. Božja obljuba bo v celoti izpolnjena: « na podlagi upanja na večno življenje, ki ga je pred davnimi časi obljubil Bog (zanj pa je nemogoče, da bi lagal) » (Titu 1:2).

***

3 – Zakaj Bog dopušča trpljenje in zlo?

ZAKAJ?

Zakaj je Bog do danes dovolil trpljenje in hudobnost?

« Jehova, kako dolgo bom še klical na pomoč, pa ne slišiš? Kako dolgo te bom še klical na pomoč zaradi nasilja, pa ne rešiš? Zakaj mi daješ gledati húdo in zakaj opazuješ krivico? Zakaj sta pred menoj plenjenje in nasilje, zakaj nastajajo spori in prihaja do prepirov? Zaradi tega je postava ohromljena in pravica nikoli ne pride na dan. Hudobni obdaja pravičnega, zato se pravica izkrivlja »

(Habakuk 1:2–4)

« Znova sem se ozrl, da bi videl vse zatiranje, ki se godi pod soncem. In glej, solze zatiranih, toda nikogar ni, ki bi jih potolažil. V rokah njihovih zatiralcev je moč, toda nikogar ni, ki bi jih potolažil. (…) Marsikaj sem videl v svojih ničevih dnevih. Pravični v svoji pravičnosti propada, hudobni pa v svoji hudobnosti dolgo živi. (…) Vse to sem videl in sem obrnil srce k vsemu, kar se godi pod soncem, ob času, ko človek gospoduje človeku v njegovo nesrečo. (…) To je ničevost, ki se dogaja na zemlji: so pravični, ki se jim godi, kakor da bi ravnali hudobno, in so hudobni, ki se jim godi, kakor da bi ravnali pravično. Zato pravim, da je tudi to ničevost. (…) Videl sem, kako so služabniki jezdili na konjih, knezi pa so šli peš kakor služabniki »

(Pridigar 4:1; 7:15; 8:9,14; 10:7)

« Saj je bilo podrejeno ničevosti, pa ne po svoji volji, temveč po volji njega, ki ga je podredil, vendar z upanjem »

(Rimljanom 8:20)

« Naj med preizkušnjo nihče ne reče: »Bog me preizkuša.« Boga namreč z zlom ni mogoče preizkušati, pa tudi on sam ne preizkuša nikogar »

(Jakob 1:13)

Zakaj je Bog do danes dovolil trpljenje in hudobnost?

Pravi krivec v tej situaciji je Satan hudič, ki ga v Bibliji imenujejo obtožitelj (Razodetje 12:9). Jezus Kristus, Božji Sin, je rekel, da je hudič lažnivec in morilec človeštva (Janez 8:44). Obstajata dve veliki obtožbi, ki sta bili izrečeni Bogu:

1 – Obtožba zoper Božjo pravico, da vlada nad svojimi bitji, tako nevidnimi kot vidnimi.

2 – Obtožba v zvezi s celovitostjo stvarstva, zlasti človeških bitij, narejenega po Božji podobi (1. Mojzesova 1:26).

Ko je vložena pritožba in so podane resne obtožbe, traja dolgo časa, da se opravi preiskava, pred sojenjem in pravnomočno sodbo. Prerokba iz 7. poglavja Daniela predstavlja stanje, v katerem sta vpleteni suvereniteta Boga in človekova integriteta, na sodišču, kjer poteka sodba: « Izpred Njega je izvirala in tekla ognjena reka. Tisoči tisočev so mu stregli in desettisočkrat desettisoči so stali pred njim. Sodišče je sedlo in knjige so se odprle. (…) Nato pa je sodišče sedlo in mu končno vzelo oblast, da bi bil iztrebljen, popolnoma uničen » (Daniel 7,10,26). Kot piše v tem besedilu, je suverenost zemlje, ki je od nekdaj pripadala Bogu, odvzeta hudiču in tudi človeku. Ta podoba sodišča je predstavljena v Izaijevem 43. poglavju, kjer je zapisano, da so tisti, ki zavzamejo stran za Boga, njegove « priče »: « »Vi ste moje priče,« govori Jehova, »moj služabnik, ki sem ga izbral, da bi me spoznali in verovali vame ter razumeli, da sem jaz vedno enak. Pred menoj ni bil ustvarjen noben Bog in tudi za menoj ne bo nobenega.  Jaz, jaz sem Jehova, razen mene ni rešitelja« » (Izaija 43:10,11). Jezusa Kristusa imenujejo tudi « zvesta priča » Boga (Razodetje 1:5).

V zvezi s tema dvema resnima obtožbama je Bog Jehova dovolil Satanu hudiču in človeštvu, da je več kot 6000 let predstavil svoja dokazila, in sicer ali lahko vladajo na zemlji brez božje suverenosti. Na koncu smo te izkušnje, kjer hudičevo laž razkrije katastrofalna situacija, v kateri se človeštvo znajde na robu popolne propasti (Matej 24:22). Sodba in izvrševanje kazni bo potekalo ob veliki stiski (Matej 24:21; 25: 31-46). Zdaj pa natančneje obravnavajmo obtožbe hudiča, tako da preučimo, kaj se je zgodilo v Edenu, v 2. in 3. poglavju 1. Mojzesove knjige ter 1. in 2. poglavje Joba.

1 – Obtožba zoper Božjo pravico, da vlada nad svojimi stvarji, tako nevidnimi kot vidnimi

2. poglavje 1. Mojzesove, nas obvešča, da je Bog ustvaril človeka in ga postavil v « vrt », imenovan Eden, nekaj tisoč hektarjev, če ne celo več. Adam je bil v idealnih razmerah in je užival veliko svobodo (Janez 8:32). Vendar je Bog postavil mejo tej neizmerni svobodi: drevo: « In Bog Jehova je nato vzel človeka in ga postavil v rajski vrt, da ga je obdeloval in skrbel zanj. In Bog Jehova je to tudi naložil ukaz človeku: « Bog Jehova je torej vzel človeka in ga naselil v edenskem vrtu, da bi vrt obdeloval in zanj skrbel.  Bog Jehova pa je človeku tudi zapovedal: »Od vsakega drevesa v vrtu lahko ješ do sitega. Toda z drevesa spoznanja dobrega in slabega ne smeš jesti, kajti tistega dne, ko bi jedel z njega, boš zagotovo umrl« » (1. Mojzesova 2:15-17). « Drevo spoznanja dobrega in slabega » je bilo preprosto konkreten prikaz abstraktnega pojma dobrega in slabega. Odslej je to resnično drevo, ki je za Adama predstavljalo konkretno mejo, « (konkretno) znanje dobrega in slabega », ki ga je Bog določil med « dobrega », da Ga uboga in ne jesti od njega in « slabega » neposlušnost.

Očitno je, da ta božja zapoved ni bila težka (primerjaj z Matejem 11:28-30 « Kajti jarem je moj lahek in breme moje lahko » in 1. Janezovo 5:3 « Njegove zapovedi niso težke » (tisti božji)). Mimogrede, nekateri so rekli, da « prepovedani sadež » pomeni telesne odnose: to je narobe, kajti ko je Bog dal to zapoved, Eve ni bilo. Bog ni hotel prepovedati nečesa, česar Adam ni mogel vedeti (Primerjaj kronologijo dogodkov 1. Mojzesova 2:15-17 (božja zapoved) z 2:18-25 (stvaritev Eve)).

Skušnjava hudiča

« Kača pa je bila najopreznejša+ od vseh divjih živali na polju, kar jih je Bog Jehova naredil. Ta je žensko vprašala: »Ali vama je Bog res rekel, da ne smeta jesti od vseh dreves v vrtu?«  Nato je ženska kači odgovorila: »Od sadu drevja v vrtu smeva jesti.  Toda glede uživanja sadu z drevesa, ki je na sredi vrta, je Bog rekel: ‚Ne smeta jesti z njega, tudi dotakniti se ga ne smeta, da ne bosta umrla.‘«  Kača pa je ženski rekla: »Ne, ne bosta umrla.  Bog namreč ve, da bi se vama tisti dan, ko bi jedla od njega, odprle oči in bi postala kakor Bog, vedela bi, kaj je dobro in kaj slabo.« Tako je ženska videla, da je sad tega drevesa dober za jed in mikaven za oči, da, bil je privlačen za oči. Vzela je torej od sadu in začela jesti. Zatem je dala tudi svojemu možu, ko je bil z njo, in je jedel » (1. Mojzesova 3:1-6).

Hudič je Božjo suverenost odkrito napadel. Satan je odkrito namigoval, da je Bog zadrževal informacije, da bi škodoval svojim bitjem: « Saj Bog ve » (kar pomeni, da Adam in Eva nista vedela in da jima to povzroča škodo). Kljub temu je Bog vedno nadzoroval situacijo.

Zakaj je Satan prej govoril z Evo kot z Adamom? Apostol Pavel je z navdihom napisal, da jo je « zavedel »: « Poleg tega Adam ni bil prevaran, ženska pa je bila prevarana in je padla v prestopek » (1. Timoteju 2:14). Zakaj je bila Eva prevarana? Zaradi svoje mladosti, ker je imela zelo malo let izkušenj, medtem ko je bil Adam vsaj čez štirideset. Pravzaprav je bila Eve v mladih letih malo presenečena, da je z njo spregovorila kača. Običajno je nadaljevala s tem nenavadnim pogovorom. Zato je Satan izkoristil Evino neizkušenost, da jo je privedel do greha. Vendar je Adam vedel, kaj počne, namerno se je odločil za greh. Ta prva obtožba hudiča je bila povezana z Božjo naravno pravico, da vlada nad svojimi bitji, tako nevidnimi kot vidnimi (Razodetje 4:11).

Božja sodba in obljuba

Kmalu pred koncem tega dne, pred sončnim zahodom, je Bog obsodil tri krivce (1. Mojzesova 3:8-19). Preden se je Bog Jehova odločil za krivdo Adama in Eve, je vprašal o njihovi kretnji in odgovorili so: « In moški je odvrnil: »Žena, ki si mi jo dal, mi je dala sad z drevesa, pa sem jedel.«  Tedaj je Bog Jehova ženi rekel: »Kaj si storila?« Žena je odgovorila: »Kača me je prevarala, pa sem jedla« » (1. Mojzesova 3:12,13). Tako Adam kot Eva še zdaleč nista priznala krivde, in se skušala da se opraviči. Adam je Bogu celo posredno očital, da mu je dal ženo, ki se je zmotila: « Žensko, ki si jo dal, da bo z mano ». V 1. Mojzesovi 3:14-19 lahko preberemo sodbo božjo z obljubo, da bo izpolnil njegov namen: « Povzročil bom sovraštvo med teboj in ženo ter med tvojim semenom in njenim semenom. To ti bo zdrobilo glavo, ti pa ga boš ranila v peto » (1. Mojzesova 3:15). S to obljubo je Bog Jehova še posebej pokazal, da se bo njegov namen neizogibno uresničil, tako da je Satana obvestil, da bo uničen. Od tega trenutka je v svet vstopil greh, pa tudi njegova glavna posledica, smrt: « Kajti po enem človeku je na svet prišel greh in po grehu smrt; tako se je smrt razširila na vse ljudi, ker so vsi grešili » (Rimljanom 5:12).

2 – Obtožba hudiča o celovitosti človeškega bitja po Božji podobi

Hudičev izziv

Hudič je namignil, da je v človeški naravi napaka. To se kaže v hudičevi obtožbi celovitosti zvestega služabnika Joba:

« Tedaj je Jehova vprašal Satana: »Od kod prihajaš?« Satan je Jehovu odgovoril: »Potikal sem se po zemlji in se sprehajal po njej.«  In Jehova je dejal Satanu: »Ali si opazil mojega služabnika Joba? Na zemlji mu ni enakega, mož je brezgrajen in pošten, boji se Boga in se ogiba hudega.« Tedaj je Satan Jehovu odgovoril: »Ali se Job zastonj boji Boga? Ali nisi ogradil njega in njegove hiše in vsega, kar ima povsod naokrog? Blagoslovil si delo njegovih rok, in njegova živina se je namnožila na zemlji. Toda le iztegni svojo roko in se dotakni vsega, kar ima, in boš videl, ali te ne bo v obraz preklel.« In Jehova je Satanu dejal: »Glej, vse, kar ima, je v tvoji roki. Samo zoper njega ne iztegni svoje roke!« In Satan je odšel izpred Jehovovega obličja. (…) Tedaj je Jehova vprašal Satana: »Od kod prihajaš?« Satan je Jehovu odgovoril: »Potikal sem se po zemlji in se sprehajal po njej.« In Jehova je dejal Satanu: »Ali si opazil mojega služabnika Joba? Na zemlji mu ni enakega, mož je brezgrajen in pošten, boji se Boga in se ogiba hudega. Še vedno se oklepa svoje značajnosti, čeprav si me nahujskal zoper njega, da bi ga pogoltnil brez vzroka.« Satan pa je Jehovu odvrnil: »Kožo za kožo; človek bo dal za svojo dušo vse, kar ima.  Toda le iztegni svojo roko in se dotakni njegovih kosti in njegovega mesa, in boš videl, ali te ne bo v obraz preklel.« In Jehova je Satanu dejal: »V tvoji roki je! Samo dušo mu ohrani« » (Job 1:7-12; 2:2-6).

Po Satanu hudiču je krivda ljudi, da služijo Bogu, ne iz ljubezni do svojega Stvarnika, temveč iz lastnih interesov in oportunizma. Pod pritiskom, zaradi izgube svojega blaga in strahu pred smrtjo, se je po Satanu hudiču človek še vedno lahko oddaljil od svoje zvestobe Bogu. Toda Job je dokazal, da je Satan lažnivec: Job je izgubil vso svojo lastnino, izgubil je svojih 10 otrok in se z « malignim vrenjem » približal smrti (Zgodba o Jobu 1 in 2). Trije lažni tolažniki so Joba psihološko mučili, češ da so vse njegove nesreče prišle zaradi skritih grehov z njegove strani in da ga zato Bog kaznuje za njegovo krivdo in hudobnost. Kljub temu Job ni odstopil od svoje integritete in jim je odgovoril: « Nikakor vas ne morem imeti za pravične! Dokler ne izdihnem, si ne bom pustil odvzeti svoje značajnosti! » (Job 27:5).

Najpomembnejši hudičev poraz pri ohranjanju človekove integritete do smrti pa je bil Jezus Kristus, ki je bil poslušen svojemu Očetu do smrti: « Povrhu vsega pa se je še, ko je bil v človeški podobi, ponižal in bil poslušen vse do smrti, in to smrti na mučilnem kolu » (Filipljanom 2:8 ). Jezus Kristus je s svojo integriteto celo do smrti ponudil svojemu očetu zelo dragoceno duhovno zmago, zato je bil nagrajen: « Prav zato ga je Bog tudi povišal na visok položaj in mu prijazno dal ime, ki je nad vsakim drugim imenom, da bi se v Jezusovem imenu upognilo vsako koleno teh, ki so v nebesih, teh, ki so na zemlji, in teh, ki so pod zemljo, ter da bi vsak jezik odkrito priznaval, da je Jezus Kristus Gospod, v slavo Bogu, Očetu » (Filipljanom 2:9-11).

V ponazoritev izgubljenega sina nam Jezus Kristus omogoča, da bolje razumemo način, kako se njegov Oče spopada s situacijami, ko njegova bitja za nekaj časa izpodbijajo njegovo avtoriteto (Luka 15:11-24). Izgubljeni sin je očeta prosil za dediščino in zapustil hišo. Oče je svojemu že odraselemu sinu dovolil, da se je odločil, a tudi sam nosil posledice. Bog je Adama prepustil, da je izkoristil svojo svobodno odločitev, pa tudi sam nosil posledice. Kar nas pripelje do naslednjega vprašanja v zvezi s trpljenjem človeštva.

Vzroki za trpljenje

Trpljenje je posledica štirih glavnih dejavnikov

1 – Hudič je tisti, ki povzroča trpljenje (vendar ne vedno) (Job 1:7-12; 2:1-6). Po Jezusu Kristusu je vladar tega sveta: « Zdaj se temu svetu sodi, zdaj bo vladar tega sveta vržen ven » (Janez 12:31; 1. Janezovo 5:19). Zato je človeštvo kot celota nesrečno: « Vemo namreč, da vse stvarstvo prav do zdaj skupaj ječi in trpi bolečine » (Rimljanom 8:22).

2 – Trpljenje je posledica našega stanja grešnika, ki nas vodi v starost, bolezen in smrt: « Kajti po enem človeku je na svet prišel greh in po grehu smrt; tako se je smrt razširila na vse ljudi, ker so vsi grešili. (…) Plačilo za greh je namreč smrt » (Rimljanom 5:12; 6:23).

3 – Trpljenje je lahko posledica slabih človeških odločitev (z naše strani ali odločitev drugih ljudi): « Dobrega namreč, kar želim delati, ne delam, temveč slabo, česar ne želim, prav to počnem » (5. Mojzesova 32:5; Rimljanom 7:19). Trpljenje ni posledica « domnevnega zakona karme ». Tukaj lahko preberemo v Janezovem 9. poglavju: « Ko je šel mimo, je videl človeka, ki je bil od rojstva slep. In učenci so ga vprašali: »Rabi, kdo je grešil, on ali njegovi starši, da se je rodil slep?«  Jezus je odgovoril: »Grešil ni ne on ne njegovi starši, ampak je to zato, da se na njem razodenejo Božja dela » (Janez 9:1-3). V njegovem primeru naj bi bila « božja dela » njegovo čudežno ozdravljenje.

4 – Trpljenje je lahko posledica « nepredvidenih časov in dogodkov », zaradi katerih je oseba ob napačnem času na napačnem mestu: « Znova sem se ozrl in videl pod soncem, da hitrim ni zagotovljena zmaga v teku, ne junakom zmaga v boju, ne modrim kruh, ne razumnim bogastvo, ne pametnim odobravanje, kajti vsakega od njih doletijo nepredvideni dogodki ob nepričakovanem času. Človek namreč ne ve, kdaj bo prišel njegov čas. Tako kakor se ribe ujamejo v smrtonosno mrežo in kakor se ptice ujamejo v past, tako se tudi človeški sinovi ujamejo v zanko ob času nesreče, ko jih nenadoma doleti » (Pridigar 9:11,12).

Evo, kar je rekel Jezus Kristus o dveh tragičnih dogodkih, ki sta povzročila veliko smrtnih žrtev: « Ravno takrat so bili tam nekateri, ki so mu poročali o Galilejcih, katerih kri je Pilát pomešal s krvjo žrtev, ki so jih darovali. Zato jim je Jezus rekel: »Mar mislite, da so bili ti Galilejci večji grešniki od vseh drugih Galilejcev, ker so to pretrpeli? Povem vam, da nikakor ne. Ampak če se ne boste pokesali, boste tudi vsi vi tako pokončani. Ali pa tistih osemnajst, na katere je padel stolp v Síloi in jih tako pobil – ali menite, da so bili ti večji dolžniki od vseh drugih, ki živijo v Jeruzalemu?  Povem vam, da nikakor ne. Ampak če se ne boste pokesali, boste tudi vsi vi tako pokončani« » (Luka 13:1-5). Jezus Kristus v nobenem trenutku ni predlagal, da so ljudje, ki so bili žrtve nesreč ali naravnih nesreč, grešili bolj kot drugi ali celo, da je Bog povzročil takšne dogodke, da bi kaznovali grešnike. Ne glede na to, ali gre za bolezni, nesreče ali naravne nesreče, jih Bog ne povzroča in tisti, ki so žrtve, niso več grešili kot drugi.

Bog bo odpravil vse te trpljenja: « Tedaj sem zaslišal močan glas, ki je prišel od prestola in je rekel: »Glej! Božji šotor je med ljudmi in Bog bo prebival z njimi, oni pa bodo njegova ljudstva. In Bog sam bo z njimi. Obrisal jim bo vse solze z oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več. To, kar je bilo, je minilo« » (Razodetje 21:3,4).

Usodnost in svobodna izbira

« Usoda » ali fatalizem ni biblijski nauk. Nismo « namenjeni » storiti dobrega ali slabega, ampak v skladu s « svobodno izbiro » se odločimo za dobro ali slabo (5. Mojzesova 30:15). Ta pogled na usodo ali fatalizem je tesno povezan z mislijo, ki jo mnogi imajo o Božjem vsevedstvu in njegovi sposobnosti spoznati prihodnost. Videli bomo, kako Bog uporablja svoje vsevednost ali sposobnost, da pred časom pozna dogodke. Iz Biblije bomo videli, da jo Bog na več biblijskih primerov uporablja na selektiven in diskrecijski način ali za določen namen.

Bog uporablja svoje vsevednost diskrecijsko in selektivno

Ali je Bog vedel, da bo Adam grešil? Iz konteksta Geneze 2 in 3 je očitno, da ne. Kako je lahko Bog dal zapoved, da je vnaprej vedel, da bo Adam odpovedal? To bi bilo v nasprotju z njegovo ljubeznijo in vse je bilo narejeno, da ta zapoved ni bila težka (1. Janezovo 4:8; 5:3). Tu sta dva svetopisemska primera, ki dokazujeta, da Bog uporablja svojo sposobnost spoznavanja prihodnosti na selektiven in diskrecijski način. Toda tudi, da to sposobnost vedno uporablja za določen namen.

Vzemimo primer Abrahama. V 1. Mojzesovi 22:1-14 je zapisano, da je Bog prosil Abrahama, naj žrtvuje svojega sina Izaka. Ali je Abrahama prosil, naj žrtvuje svojega sina, vnaprej vedel, ali ga bo lahko ubogal? Glede na neposredni kontekst zgodbe, št. Medtem ko je v zadnjem trenutku Bog Abrahamu preprečil takšno dejanje, je zapisano takole: « Dejal mu je: »Ne izteguj roke zoper fanta in ne stori mu ničesar, ker zdaj res vem, da se bojiš Boga, saj mi nisi odrekel svojega sina, edinca« » (1. Mojzesova 22:12). Zapisano je « zdaj resnično vem, da se bojiš Boga ». Izraz « zdaj » kaže, da Bog ni vedel, ali bo Abraham sledil tej prošnji.

Drugi primer se nanaša na uničenje Sodome in Gomore. Dejstvo, da Bog pošlje dva angela, da preverita škandalozno situacijo, znova dokazuje, da sprva ni imel vseh dokazov, da bi se odločil, in v tem primeru je uporabil svojo sposobnost vedeti s pomočjo dveh angelov (1. Mojzesova 18:20,21).

Če beremo različne preroške biblijske knjige, bomo ugotovili, da Bog vedno uporablja svojo sposobnost spoznavanja prihodnosti za točno določen namen (Danielova prerokba; Zaharijina prerokba). Vzemimo preprost svetopisemski primer. Medtem ko je bila Rebecca noseča z dvojčkoma, je bila težava v tem, kateri od obeh otrok bo prednik naroda, ki ga je izbral Bog (1. Mojzesova 25:21-26). Bog Jehova je preprosto opazoval genetsko sestavo Ezava in Jakoba (čeprav genetika ni tista, ki v celoti nadzira prihodnje vedenje), nato pa je v svojem predznanja naredil projekcijo v prihodnost vedeti, kakšni moški bodo postali: « Tvoje oči so me videle, ko sem bil še zarodek, in v tvoji knjigi so bili zapisani vsi moji deli – tudi dnevi, v katerih naj bi nastajali – ko ni bilo še niti enega » (Psalmi 139:16). Na podlagi tega predznanja se je Bog odločil (Rimljanom 9:10-13; Apostolska dela 1:24-26 « Ti, o Jehova, ki poznaš srca vseh »).

Ali nas Bog varuje?

Preden razumemo Božje razmišljanje o temi naše osebne zaščite, je treba upoštevati tri pomembne biblijske točke (1. Korinčanom 2:16):

1 – Jezus Kristus je pokazal, da ima sedanje življenje, ki se konča s smrtjo, začasno vrednost za vse ljudi (Janez 11:11 (Lazarjeva smrt je opisana kot « spanje »)). Poleg tega je Jezus Kristus pokazal, da je pomembno ohraniti našo perspektivo večnega življenja, namesto da bi skušal « preživeti » preizkušnjo s kompromisom (Matej 10:39, « duša » = življenje (1. Mojzesova 35:16-19)). Navdihnjeni apostol Pavel je pokazal, da je »resnično življenje« osredotočeno na upanje na večno življenje (1. Timoteju 6:19).

Ko beremo Dela apostolska, ugotovimo, da je včasih Bog dovolil, da se preizkus kristjana konča s smrtjo, v primeru apostola Jakoba in učenca Štefana (Apostolska dela 7:54-60; 12:2). V drugih primerih se je Bog odločil, da bo učenca zaščitil. Na primer, po smrti apostola Jakoba se je Bog odločil, da bo apostola Petra zaščitil pred enako smrtjo (Apostolska dela 12:6-11). Na splošno je v biblijskem kontekstu zaščita božjega služabnika pogosto povezana z njegovim namenom. Na primer, ko je bilo sredi brodoloma, je bila apostola Pavla in vseh ljudi na ladji skupna božja zaščita (Apostolska dela 27:23,24). Kolektivna božja zaščita je bila del višjega božjega namena, namreč, da naj bi Pavel pričal kralje (Apostolska dela 9:15,16).

2 – To vprašanje o božji zaščiti je treba postaviti v kontekst dveh Satanovih izzivov, zlasti v besedah, ki jih je izrekel o integritete Joba: « Ali nisi ogradil njega in njegove hiše in vsega, kar ima povsod naokrog? Blagoslovil si delo njegovih rok, in njegova živina se je namnožila na zemlji » (Job 1:10). Da bi odgovorili na vprašanje integritete Joba in celotnega človeštva, ta hudičev izziv kaže, da je moral Bog na sorazmeren način umakniti svojo zaščito Jobu, pa tudi vsemu človeštvu. Kmalu preden je umrl, je Jezus Kristus, sklicujoč se na Psalm 22:1, pokazal, da mu je Bog odvzel vso zaščito (Janez 3:16; Matej 27:46). Vendar za celotno človeštvo ta umik božanske zaščite ni absolutni, kajti tako kot je Bog prepovedal hudiču, da bi povzročil Jobovo smrt, je očitno, da je enak za vse človeštvo (primerjaj z Matejem 24:22).

3 – Zgoraj smo videli, da je trpljenje lahko posledica « nepredvidenih časov in dogodkov », kar pomeni, da se lahko ljudje znajdejo ob nepravem času, na napačnem mestu (Pridigar 9:11,12). Tako Bog na splošno ljudi ne varuje pred posledicami odločitve, ki jo je prvotno sprejel Adam. Človek se postara, zboli in umre (Rimljanom 5:12). Lahko je žrtev nesreč ali naravnih nesreč (Rimljanom 8:20; Propovednikova knjiga vsebuje zelo podroben opis nesmiselnosti sedanjega življenja, ki neizogibno vodi v smrt: « »Ničevost vseh ničevosti!« govori pridigar. »Ničevost vseh ničevosti! Vse je ničevost!« » (Propovednik 1:2)).

Poleg tega Bog ne varuje ljudi pred posledicami njihovih slabih odločitev: « Ne dajte se zavesti: Boga se ne da zasmehovati. Kar namreč človek seje, to bo tudi žel.  Kdor namreč seje v prid svojemu mesu, bo od mesa žel pokončanje, kdor pa seje v prid duhu, bo od duha žel večno življenje » (Galačanom 6:7,8). Če je Bog človeštvo sorazmerno dolgo časa podvrgel nesmiselnosti, nam omogoča razumeti, da je svojo zaščito umaknil pred posledicami našega grešnega stanja. Seveda bo ta nevarna situacija za vse človeštvo začasna (Rimljanom 8:21). Takrat bo celotno človeštvo po rešitvi hudičevega spora spet dobilo dobronamerno božjo zaščito v zemeljskem raju (Psalm 91:10-12).

Ali to pomeni, da nas trenutno Bog ne varuje več? Zaščita, ki nam jo daje Bog, je zaščita naše večne prihodnosti v smislu upanja na večno življenje bodisi z preživeti velike stiske bodisi z vstajenjem, kot bomo zdržali do konca (Matej 24:13; Janez 5:28,29; Apostolska dela 24:15; Razodetje 7:9-17). Poleg tega Jezus Kristus v svojem opisu znamenja zadnjih dni (Matej 24, 25, Marko 13 in Luka 21) in knjiga Razodetja (zlasti v poglavjih 6:1-8 in 12:12) kažejo, da človeštvo bi šlo skozi velike nesreče od leta 1914, kar kaže na to, da ga nekaj časa Bog ne bi ščitil. Vendar nas Bog ni pustil brez možnosti, da bi se posamezno zaščitili z uporabo njegovih dobrotljivih navodil, ki jih vsebuje Biblija, njegova Beseda. Na splošno se z uporabo biblijskih načel izognemo nepotrebnim tveganjem, ki bi lahko absurdno skrajšala naše življenje (Pregovori 3:1,2). Zgoraj smo videli, da usoda ne obstaja. Zato bo uporaba biblijskih načel, božjega vodstva, podobna previdnemu pogledu v desno in levo, preden bomo prečkali ulico, da bi ohranili svoje življenje (Pregovori 27:12).

Poleg tega je apostol Petrovo priporočil, naj bodo pozorni na molitev: « Približal pa se je konec vsega. Bodite torej razsodni in pazite, da ne boste zanemarjali molitev » (1. Petrovo 4:7). Molitev in meditacija lahko zaščitita naše duhovno in duševno ravnovesje (Filipljanom 4:6,7; 1. Mojzesova 24:63). Nekateri verjamejo, da jih je nek čas v življenju zaščitil Bog. Nič v Bibliji ne preprečuje, da bi se videla ta izjemna možnost, nasprotno: « Naklonjen bom tistemu, komur bom hotel biti naklonjen, in usmilil se bom tistega, kogar se bom hotel usmiliti » (2. Mojzesova 33:19). Ta izkušnja ostaja v vrstnem redu ekskluzivnega odnosa med Bogom in to osebo, ki bi jo Bog zaščitil, na nas ni, da sodimo: « Kdo si ti, da sodiš tujega hišnega služabnika? O tem, ali bo stal ali padel, odloča njegov gospodar. In on bo stal, ker mu Jehova lahko omogoči, da stoji » (Rimljanom 14:4).

Radi se imamo, pomagajmo si

Pred dokončnim koncem trpljenja se moramo ljubiti in si pomagati, da si olajšamo trpljenje v naši okolici: « Dajem vam novo zapoved, da ljubite drug drugega. Kakor sem jaz ljubil vas, tako tudi vi ljubite drug drugega. Če bo med vami vladala ljubezen, bodo vsi vedeli, da ste moji učenci » (Janez 13:34,35). Učenec Jakob, polbrat Jezusa Kristusa, je dobro zapisal, da je treba tovrstno ljubezen konkretizirati z dejanji ali pobudami, da bi pomagali bližnjemu, ki je v stiski (Jakob 2:15,16). Jezus Kristus je spodbudil, naj pomaga tistim, ki nam je nikoli ne morejo vrniti (Luka 14:13,14). S tem na nek način « dajemo » ob Jehova in On nam ga bo povrnil… stokrat (Pregovori 19:17).

Zanimivo je omeniti, kaj Jezus Kristus omenja kot usmiljenja, ki nam bodo ali ne bodo dovolila, za odobritev: « Ko sem namreč postal lačen, ste mi dali jesti, in ko sem bil žejen, ste mi dali piti. Neznanec sem bil, pa ste me gostoljubno sprejeli, nag, pa ste me oblekli. Zbolel sem, pa ste poskrbeli zame, bil sem v ječi, pa ste prišli k meni‘ » (Matej 25:31-46). Dati hrano, dati piti, izraziti dobrodošlico tujce, darovati oblačila, obiskovati bolnike, obiskovati zapornike, zaprte zaradi njihove vere. Treba je opozoriti, da v vseh teh dejanjih ni nobenega dejanja, ki bi ga lahko šteli za « religiozno ». Zakaj? Jezus Kristus je pogosto ponavljal ta nasvet: « Želim usmiljenje in ne žrtev » (Matej 9:13; 12:7). Splošni pomen besede »usmiljenje« je sočutje ali usmiljenje v akciji (ožji pomen je odpuščanje). Ko vidimo nekoga v stiski, ne glede na to, ali ga poznamo ali ne, in če smo zmožni, mu priskočimo na pomoč (Pregovori 3:27,28).

Žrtva predstavlja duhovna dejanja, ki so neposredno povezana s čaščenjem Boga. Čeprav je naš odnos z Bogom očitno najpomembnejši, je Jezus Kristus pokazal, da ne smemo uporabljati pretveze za « žrtvovanje », da ne bi bili usmiljeni. V določenih okoliščinah je Jezus Kristus obsodil nekatere svoje sodobnike, ki so pretvezo « žrtvovanja » uporabili, da ne bi materialno pomagali svojim ostarelim staršem (Matevž 15: 3-9). V tem primeru je zanimivo omeniti, kaj Jezus Kristus govori tistim, ki bodo iskali njegovo odobritev, pa je ne bodo imeli: « Mnogi me bodo tisti dan spraševali: ‚Gospod, Gospod, ali nismo v tvojem imenu prerokovali, ali nismo v tvojem imenu izganjali demonov in v tvojem imenu naredili mnogo mogočnih del?‘ » (Matej 7:22). Če primerjamo Matej 7:21-23 s 25:31-46 in Janez 13:34,35, ugotovimo, da čeprav je duhovna « žrtev » tesno povezana z usmiljenjem, slednje ni nič manj pomembno z vidika Boga Jehova in njegovega Sina Jezusa Kristusa (1. Janezovo 3:17,18; Matej 5:7).

Konec trpljenja je zelo blizu

Na vprašanje preroka Habakuka (1:2-4) glede tega, zakaj je Bog dovolil trpljenje in hudobijo, je tu odgovor: « In Jehova mi je odgovoril: »Zapiši videnje, čitljivo ga napiši na plošče, da ga bo lahko bralec na glas tekoče bral.  Kajti videnje se bo izpolnilo ob za to določenem času+ in hiti proti koncu, ne bo se izkazalo za laž. Če zamuja z izpolnitvijo, ga potrpežljivo čakaj, ker se bo zagotovo uresničilo. Ne bo zakasnilo » (Habakuk 2:2,3). Tu je nekaj svetopisemskih besedil te « vizije » prihodnjega upanja, zelo blizu, ki ne bo pozno:

« Videl sem nova nebesa in novo zemljo. Kajti prejšnja nebesa in prejšnja zemlja sta prešla in morja ni več. Videl sem tudi sveto mesto, Novi Jeruzalem, ki se je spuščalo iz nebes od Boga, pripravljeno kakor nevesta, ki je olepšana za svojega ženina. Tedaj sem zaslišal močan glas, ki je prišel od prestola in je rekel: »Glej! Božji šotor je med ljudmi in Bog bo prebival z njimi, oni pa bodo njegova ljudstva. In Bog sam bo z njimi. Obrisal jim bo vse solze z oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več. To, kar je bilo, je minilo« » (Razodetje 21:1-4).

« Volk bo prebival z jagnjetom in leopard bo ležal s kozličem; tele in mlad lev in pitana žival bodo skupaj, majhen deček pa jih bo vodil.  Krava in medvedka se bosta skupaj hranili, njuni mladiči bodo skupaj ležali in lev bo jedel slamo kakor bik. Otrok, ki še sesa, se bo igral nad kobrino luknjo in odstavljenec bo vtikal roko v strupenjačino votlino.  Nihče ne bo storil nič žalega in nič pogubnega na vsej moji sveti gori, ker bo zemlja polna spoznanja o Jehovu, kakor vode pokrivajo morsko globočino » (Izaija 11:6-9).

« Tedaj bodo oči slepih spregledale in ušesa gluhih se bodo odprla. Tedaj bo hromi skakal kakor jelen in jezik nemega bo vzklikal od veselja. V pustinji bodo privrele na dan vode in na sušni ravnici potoki. Izsušena tla se bodo spremenila v močvirje, suha tla v vodne izvire. Tam, kjer prebivajo šakali, kjer imajo svoje počivališče, bo poganjala trava s trstjem in papirjevcem » (Izaija 35:5-7).

« Tam ne bo več dojenčka, ki bi živel le nekaj dni, niti starca, ki ne bi dopolnil svojih dni. Kajti kdor bo umrl star sto let, bo še deček, in grešnik, tudi če bo star sto let, bo nase priklical prekletstvo.  Zidali bodo hiše in prebivali v njih, zasajali bodo vinograde in jedli njihov sad. Ne bodo zidali, kdo drug pa prebival, ne bodo zasajali, kdo drug pa jedel. Kajti kolikor je dni drevesa, toliko bo dni mojega ljudstva, in moji izbranci bodo uživali sadove svojih rok. Ne bodo se trudili zaman niti ne bodo rojevali otrok, da bi ti doživeli nesrečo, saj so potomstvo, ki ga Jehova blagoslavlja, oni in njihovi potomci. Še preden me bodo poklicali, jim bom odgovoril, ko bodo še govorili, jih bom uslišal » (Izaija 65:20-24).

« Naj njegovo meso postane bolj krepko kakor v mladosti, naj se vrne v čas, ko je bil poln mladostnih moči! » (Job 33:25).

« Jehova nad vojskami bo na tej gori vsem ljudstvom pripravil pojedino z izbranimi jedmi, pojedino z izvrstnim vinom, z izbranimi jedmi, polnimi mozga, z izvrstnim, prečiščenim vinom. In na tej gori bo požrl zagrinjalo, ki zagrinja vsa ljudstva, in pokrivalo, ki pokriva vse narode. Smrt bo požrl za vedno in Vrhovni gospod Jehova bo obrisal solze z vseh obrazov. Po vsej zemlji bo odpravil sramoto s svojega ljudstva, ker je tako govoril Jehova » (Izaija 25:6-8).

« Tvoji mrtvi bodo oživeli. Moja trupla bodo vstala. Prebudite se, vi, ki prebivate v prahu, in veselo vriskajte! Tvoja rosa je kakor rosa slezenovcev, zemlja bo rodila nemočne mrtvece » (Izaija 26:19).

« In mnogi teh, ki spijo v zemlji, se bodo prebudili, eni za večno življenje, drugi pa za sramoto in večni gnus » (Daniel 12:2).

« Ne čudite se temu, kajti prihaja ura, ob kateri bodo vsi, ki so v grobovih, slišali njegov glas in prišli ven: kateri so delali dobro, na vstajenje življenja, in kateri so delali hudo, na vstajenje obsodbe » (Janez 5:28,29).

« Svoje upanje opiram na Boga, da bo vstajenje pravičnih in nepravičnih, kar upajo tudi ti možje » (Apostolska dela 24:15).

Kdo je Satan hudič?

Jezus Kristus je hudiča zelo jedrnato opisal: « Ta je bil že od začetka ubijalec in ni vztrajal v resnici, ker resnice ni v njem. Kadar govori laž, govori skladno s svojim nagnjenjem, ker je lažnivec in oče laži » (Janez 8:44) Satan hudič ni abstrakcija zla, ampak resnično duhovno bitje (glej poročilo v Mateju 4:1-11). Prav tako so demoni tudi angeli, ki so postali uporniki, ki so se zgledovali po hudiču (1. Mojzesova 6:1-3, za primerjavo s črko Judevega verza 6: « In angele, ki niso ostali na svojem prvotnem položaju, temveč so zapustili pripadajoče jim bivališče, je z večnimi sponami pridržal v gosti temi za sodbo velikega dne »).

Ko je zapisano, da « ni trdno stal v resnici, » to kaže, da je Bog ustvaril tega angela brez greha in brez sledu o hudobnosti v njegovem srcu. Ta angel je imel na začetku svojega življenja « čudovito ime » (Pridigar 7:1a). Vendar ni ostal pokonci, v srcu je gojil ponos in sčasoma je postal « hudič », kar pomeni obrekovalec, in Satan, nasprotnik; njegovo staro lepo ime, njegov dober ugled, je zamenjalo ime večne sramote. V prerokbi Ezekiela (28. poglavje) proti ponosnemu tirskemu kralju je jasno omenjeno ponos angela, ki je postal « hudič » in « Satan »: « Sin človekov, zapoj žalostinko o tirskem kralju in mu reci: ‚Vrhovni gospod Jehova govori takole: »Ti si pečat popolnosti, poln si modrosti in popoln v lepoti. Bil si v Edenu, v Božjem vrtu. Pokrivali so te sami dragi kamni: rubin, topaz, jaspis, hrizolit, oniks, žad, safir, turkiz in smaragd. Okvirji, v katere so bili vdelani, pa so bili narejeni iz zlata. Pripravljeni so bili tistega dne, ko si bil ustvarjen. Ti si maziljeni kerub zaščitnik, jaz sem te postavil. Bil si na Božji sveti gori. Hodil si sredi ognjenih kamnov. Od dneva, ko si bil ustvarjen, si bil brezgrajen v svojem ravnanju, dokler se ni v tebi našla nepravičnost » (Ezekiel 28:12-15). S svojo krivico v Edenu je postal »lažnivec«, ki je povzročil smrt vseh Adamovih potomcev (1. Mojzesova 3; Rimljanom 5:12). Trenutno je Satan hudič tisti, ki vlada svetu: « Zdaj se temu svetu sodi, zdaj bo vladar tega sveta vržen ven » (Janez 12:31; Efežanom 2:2; 1. Janez 5:19) .

Satan hudič bo trajno uničen: « Bog pa, ki daje mir, bo v kratkem strl Satana pod vašimi nogami » (1. Mojzesova 3:15; Rimljanom 16:20).

***

4 – Upanje na večno življenje

Večno življenje

Veselje skozi upanje je energija naše vzdržljivosti

« Ko pa se bo to začelo dogajati, se vzravnajte in dvignite glave, ker se približuje vaša odrešitev »

(Luka 21:28)

Po opisu dramatičnih dogodkov, ki bi bili pred koncem tega sistema stvari, v času, ki bi moral biti najbolj mučen in v katerem živimo zdaj, je Jezus Kristus svojim učencem rekel, naj « dvignejo glave », ker bo izpolnitev našega upanja zelo blizu.

Kako ohraniti veselje, medtem ko ste v osebnih težavah? Apostol Pavel je zapisal, da moramo slediti vzorcu Jezusa Kristusa: « Ker nas torej obdaja tako velik oblak prič, se tudi mi znebimo vsakega bremena in greha, ki nas lahko kaj hitro zapelje. Vztrajno tecimo v tekmi, ki je pred nami,  pri tem pa pozorno glejmo Glavnega zastopnika in Izpopolnjevalca naše vere, Jezusa. Ta je zaradi veselja, ki ga je čakalo, prestal mučilni kol, ne da bi se menil za sramoto, in je sédel na desno stran Božjega prestola.  Skrbno premislite o njem, ki je prestal takšno sovražno govorjenje grešnikov (s čimer so ti škodili sami sebi), da se ne boste utrudili in v svojih dušah omagali » (Hebrejcem 12:1-3).

Jezus Kristus je energijo svoje vzdržljivosti ob preizkušnjah črpal z veseljem upanja, ki je bilo položeno pred njim. Pomembno je, da črpamo energijo za svojo vzdržljivost skozi « veselje » upanja na večno življenje, ki je pred nami. Ko gre za naše težave, je Jezus Kristus rekel, da jih moramo reševati iz dneva v dan: « Zato vam pravim: ne bodite več zaskrbljeni za svoje duše, namreč kaj boste jedli ali kaj boste pili, ali za svoje telo, kaj boste oblekli. Ali ne pomeni duša več kakor hrana in telo več kakor obleka?  Pozorno opazujte ptice na nebu. Ne sejejo, ne žanjejo in ne spravljajo v žitnice, pa vendar jih vaš nebeški Oče hrani. Ali niste vi vredni več od njih?  Kdo od vas lahko s svojo zaskrbljenostjo doda svoji življenjski dobi en komolec?  In zakaj ste zaskrbljeni za obleko? Naj vam bodo v pouk lilije na polju, kako rastejo. Ne trudijo se in ne predejo,  toda pravim vam, da niti Salomon v vsem svojem sijaju ni bil oblečen kakor ena od njih.  Če torej Bog tako oblači poljske rastline, ki danes so, jutri pa jih vržejo v peč, mar ne bo veliko raje oblačil vas, maloverni?  Zato ne bodite nikoli zaskrbljeni in ne sprašujte ‚Kaj bomo jedli?‘, ‚Kaj bomo pili?‘ ali ‚Kaj bomo oblekli?‘.  Za vsem tem se namreč vneto ženejo narodi. Saj vaš nebeški Oče ve, da vse to potrebujete » (Matej 6:25-32). Načelo je preprosto, sedanjost moramo uporabiti za reševanje nastalih težav in zaupanje v Boga, da nam pomaga najti rešitev: « Zato iščite najprej kraljestvo in Božjo pravičnost, in vse te druge stvari vam bodo dodane.  Nikoli ne bodite zaskrbljeni za naslednji dan, saj bo ta imel svoje skrbi. Vsak dan ima dovolj svojega zla » (Matej 6:33,34). Uporaba tega načela nam bo pomagala bolje upravljati duševno ali čustveno energijo za spopadanje z vsakodnevnimi težavami. Jezus Kristus odsvetuje pretirano predvidevanje, celo morbidno, težave ali preizkušnje, ki bi nam lahko zamašile um in odvzele vso duhovno energijo (Primerjaj z Markom 4:18,19).

Se želimo vrniti k spodbudi, zapisani v Hebrejcem 12:1-3, moramo uporabiti svojo miselno sposobnost, da se skozi radost v upanju, ki je del sadov svetega duha, projiciramo v prihodnost: « Sad duha pa je ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, prijaznost, dobrota, vera,  blagost, samoobvladanje. Proti takim stvarem ni nobene postave » (Galačanom 5:22,23). V Svetem pismu je zapisano, da je Jehova srečen Bog in da kristjan oznanja »dobro novico o srečnem Bogu« (1. Timoteju 1:11). Čeprav ta sistem stvari še nikoli ni bil tako v duhovni temi, moramo biti v središču svetlobe z dobro novico, ki jo delimo, pa tudi z veseljem našega upanja, ki ga želimo izžarevati na druge: « Vi ste luč sveta. Mesto, ki stoji na gori, se ne more skriti.  Ko ljudje prižgejo svetilko, je ne postavijo pod mernik, temveč na stojalo, da sveti vsem v hiši.  Tako naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih » (Matej 5:14-16). Naslednji videoposnetek in članek, ki temelji na upanju na večno življenje, sta bila razvita s ciljem veselja v upanju: « Veselite se in poskakujte od radosti, saj je vaša nagrada v nebesih velika. Tako so namreč preganjali že preroke, ki so bili pred vami » (Matej 5:12). Naj bo veselje Jehova naša trdnjava: « Ne bodite žalostni, saj je veselje, ki ga daje Jehova, vaša utrdba » (Nehemija 8:10).

Večno življenje v zemeljskem raju

« Svoje upanje opiram na Boga, da bo vstajenje pravičnih in nepravičnih, kar upajo tudi ti možje » (Dela 24:15)

« Tako kot tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, temveč da streže in dá svojo dušo kot odkupnino za mnoge » (Matej 20:28)

« Naj njegovo meso postane bolj krepko kakor v mladosti, naj se vrne v čas, ko je bil poln mladostnih moči! » (Job 33:25)

« In noben prebivalec ne bo rekel: »Bolan sem.« Ljudstvu, ki prebiva v deželi, bo pregreha oproščena » (Izaija 33:24)

Blagoslovi Kristusove žrtve, ki nas rešujejo smrti

« Svoje upanje opiram na Boga, da bo vstajenje pravičnih in nepravičnih, kar upajo tudi ti možje » (Dela 24:15)

« Tako kot tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, temveč da streže in dá svojo dušo kot odkupnino za mnoge » (Matej 20:28)

« a budeš se jenom radovat » (5. Mojžíšova 16:15)

Večno življenje skozi osvoboditev človeštva od ropstva greha

« Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da ne bi bil pokončan nihče, ki veruje vanj, ampak bi imel večno življenje. (…) Kdor veruje v Sina, ima večno življenje. Kdor pa Sina ne posluša, življenja ne bo videl, temveč ostaja nad njim Božja jeza »

(Janez 3:16,36)

Stavki v modri barvi (med dvema odstavkoma) vam dajejo dodatne in podrobne svetopisemske razlage. Samo kliknite na modro hiperpovezavo. Biblijski članki so v glavnem napisani v štirih jezikih: angleščini, španščini, portugalščini in francoščini

Jezus Kristus je na zemlji pogosto učil upanje v večno življenje. Vendar pa je učil tudi, da bo večno življenje pridobljeno le z vero v Kristusovo žrtvovanje (Janez 3:16,36). Odkupna vrednost Kristusove daritve bo omogočila ozdravitev in pomlajevanje in vstajenje.

Osvoboditev z odkupnino Kristusove žrtve

« Tako kot tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, temveč da streže in dá svojo dušo kot odkupnino za mnoge »

(Matej 20:28)

« Ko je Job v molitvi prosil za svoje prijatelje, je Jehova naredil konec njegovemu ujetništvu. In Jehova mu je dvakratno povrnil vse, kar je imel prej » (Job 42:10). Enako bo za vse člane velika množica, ki bodo preživeli Veliko stisko. Jehova Bog jih bo s kraljem Jezusom Kristusom (http://www.yomelyah.com/435935462) blagoslovil, kot nas je spomnil učenec James: « Glejte! Tiste, ki so zdržali v preizkušnjah, štejemo za srečne. Slišali ste o Jobovi zdržljivosti in videli, kako je Jehova poskrbel za rešitev, ter tako spoznali, da je Jehova poln srčne naklonjenosti in usmiljen » (Jakob 5:11).

Žrtvovanje Kristusa omogoča odpuščanje in odkupno vrednost, ki omogoča izmenjavo teles z vstajanjem, regeneracijo z ozdravitvijo in pomlajevanjem.

Kristusova daritev bo odstranila bolezen

« In noben prebivalec ne bo rekel: »Bolan sem.« Ljudstvu, ki prebiva v deželi, bo pregreha oproščena » (Izaija 33:24).

« Tedaj bodo oči slepih spregledale in ušesa gluhih se bodo odprla. Tedaj bo hromi skakal kakor jelen in jezik nemega bo vzklikal od veselja. V pustinji bodo privrele na dan vode in na sušni ravnici potoki » (Izaija 35:5,6).

Žrtvovanje Kristusa bo omogočilo pomladitev

« Naj njegovo meso postane bolj krepko kakor v mladosti, naj se vrne v čas, ko je bil poln mladostnih moči! » (Job 33:25).

Kristusova daritev bo omogočila vstajenje mrtvih

« In mnogi teh, ki spijo v zemlji, se bodo prebudili, eni za večno življenje, drugi pa za sramoto in večni gnus » (Daniel 12:2).

« Svoje upanje opiram na Boga, da bo vstajenje pravičnih in nepravičnih, kar upajo tudi ti možje » (Dela 24:15).

« Ne čudite se temu, kajti prihaja ura, ob kateri bodo vsi, ki so v grobovih, slišali njegov glas in prišli ven: kateri so delali dobro, na vstajenje življenja, in kateri so delali hudo, na vstajenje obsodbe » (Janez 5:28,29).

« Nato sem videl velik bel prestol in tistega, ki je sedel na njem. Zemlja in nebesa sta pobegnila izpred njega in zanju ni bilo več prostora. Potem sem videl mrtve – velike in male – ki so stali pred prestolom, in razvili so se zvitki. Razvil pa se je še en zvitek, to je zvitek življenja. In mrtvi so bili sojeni po tem, kar je pisalo v zvitkih, po svojih dejanjih.  Morje je dalo mrtve, ki so bili v njem, pa tudi smrt in had sta dala mrtve, ki so bili v njiju. In ti so bili sojeni vsak po svojih dejanjih » (Razodetje 20:11–13).

Vstali nepravični ljudje bodo v prihodnjem zemeljskem raju presojeni na podlagi njihovih dobrih ali slabih dejanj.

Kristusova žrtva bo veliki množici omogočila preživi veliko stisko in imeti večno življenje, ne da bi kdaj umrl

« Po vsem tem sem videl, in glej: velika množica ljudi, ki jih noben človek ni mogel prešteti, iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov. Stali so pred prestolom in pred Jagnjetom, oblečeni v dolga bela oblačila, v rokah pa so držali palmove veje. Glasno so vzklikali: »Rešitev dolgujemo našemu Bogu, ki sedi na prestolu, in Jagnjetu. »

Okoli prestola, starešin in četverih živih bitij pa so stali vsi angeli. Pokleknili so pred prestolom, se priklonili do tal in počastili Boga  z besedami: « Amen! Hvala, slava, modrost, zahvala, čast, moč in krepkost našemu Bogu na vekomaj. Amen. »

Tedaj me je eden od starešin vprašal: « Kdo so ti, ki so oblečeni v dolga bela oblačila, in od kod so prišli? »  Takoj sem mu odgovoril: « Moj gospod, ti veš. »In mi je rekel: « To so tisti, ki prihajajo iz velike stiske. Oprali so svoja oblačila in jih pobelili v Jagnjetovi krvi.  Zato so pred Božjim prestolom in Bogu noč in dan opravljajo sveto službo v njegovem templju. In tisti, ki sedi na prestolu, bo nad njimi razpel svoj šotor. Nič več ne bodo lačni ne žejni, tudi sonce ne bo pripekalo nanje ne žgoča vročina, kajti Jagnje, ki je ob prestolu, jih bo paslo in jih vodilo k izvirkom vodá življenja, Bog pa bo z njihovih oči obrisal vse solze. » » (Razodetje 7:9-17).

Božje kraljestvo bo vladalo zemlji

« Videl sem nova nebesa in novo zemljo. Kajti prejšnja nebesa in prejšnja zemlja sta prešla in morja ni več. Videl sem tudi sveto mesto, Novi Jeruzalem, ki se je spuščalo iz nebes od Boga, pripravljeno kakor nevesta, ki je olepšana za svojega ženina.Tedaj sem zaslišal močan glas, ki je prišel od prestola in je rekel: « Glej! Božji šotor je med ljudmi in Bog bo prebival z njimi, oni pa bodo njegova ljudstva. In Bog sam bo z njimi. Obrisal jim bo vse solze z oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več. To, kar je bilo, je minilo » (Razodetje 21:1-4).

« Veselite se v Jehovu in radujte, pravični, veselo vriskajte vsi, ki ste poštenega srca! » (Psalmi 32:11)

Pravični bodo živeli večno, hudobni pa bodo izginili

« Srečni tisti, ki so blage narave, ker bodo podedovali zemljo » (Matej 5:5).

« Samo še malo, in hudobneža ne bo več. Ozrl se boš tja, kjer je nekoč bil, toda njega ne bo. Krotki pa bodo podedovali zemljo in uživali obilje miru. Hudobnež kuje zaroto zoper pravičnega in škriplje z zobmi zoper njega. Jehova pa se mu smeje, ker vidi, da prihaja njegov konec. Hudobneži so potegnili meč in napeli svoj lok, da bi pobili na tla nesrečnega in revnega, da bi pomorili tiste, ki hodijo po pošteni poti. Njihov lastni meč se jim bo zasadil v srce in njihovi loki se bodo polomili. (…) Hudobnim bodo zlomljene roke, pravične pa bo podpiral Jehova. (…) Kajti hudobni bodo izginili in z Jehovovimi sovražniki bo kakor s sijajem pašnikov. Doletel jih bo konec, v dimu bodo končali. (…) Pravični bodo podedovali zemljo in večno prebivali na njej. (…) Opiraj svoje upanje na Jehova, hodi po njegovi poti, in on te bo povišal, da boš podedoval zemljo. Ko bodo hudobni iztrebljeni, boš to videl. (…) Glej brezgrajnega, opazuj poštenega, kajti prihodnost takšnega človeka bo polna miru. Prestopniki pa bodo vsi pokončani, prihodnost hudobnežev bo izbrisana. Rešitev pravičnih je od Jehova, on je njihova trdnjava v času stiske. Jehova jim bo pomagal in jih rešil. Rešil jih bo izpod hudobnežev in jih osvobodil, ker so se zatekli k njemu » (Psalmi  37:10-15, 17, 20, 29, 34, 37-40).

« Namen teh besed je, da bi hodil po poti dobrih ljudi in da bi ostal na stezah pravičnih.  Kajti na zemlji bodo prebivali tisti, ki so pošteni, in na njej bodo ostali tisti, ki so brezgrajni.  Hudobni pa bodo z zemlje iztrebljeni in nezvesti bodo iz nje izpuljeni. (…) Blagoslovi so za glavo pravičnega, usta hudobnih pa prikrivajo nasilje.  Spomin na pravičnega vodi do blagoslova, ime hudobnih pa bo strohnelo » (Pregovori 2:20-22; 10:6,7).

Vojne bodo prenehale, v srcih in po vsej zemlji bo mir

« Slišali ste, da je bilo rečeno: ‚Ljubi svojega bližnjega in sovraži svojega sovražnika.‘ Jaz pa vam pravim: ljubite svoje sovražnike in molite za tiste, ki vas preganjajo, da boste postali sinovi svojega Očeta, ki je v nebesih. On namreč daje, da njegovo sonce vzhaja nad hudobnimi in dobrimi in da dežuje na pravične in nepravične. Če namreč ljubite samo tiste, ki ljubijo vas, kakšno plačilo vas čaka? Mar ne delajo tega tudi davkarji? In kaj posebnega delate, če pozdravljate samo svoje brate? Mar ne delajo tega tudi pripadniki drugih narodov? Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče » (Matej 5:43-48).

« Če namreč drugim odpustite njihove prestopke, bo tudi vaš nebeški Oče odpustil vam.  Če pa drugim ne odpustite njihovih prestopkov, tudi vaš Oče ne bo odpustil vaših prestopkov » (Matej 6:14,15).

« Tedaj mu je Jezus rekel: « Spravi svoj meč na njegovo mesto. Vsi namreč, ki za meč primejo, bodo z mečem tudi pokončani » » (Matej 26:52).

« Pridite, glejte Jehovova dejanja, kakšne osupljive dogodke povzroča na zemlji! Končuje vojne do skrajnega konca zemlje. Lok lomi in sulico seka na kose, bojne vozove sežiga z ognjem » (Psalmi 46:8,9).

« On bo razsojal med narodi in urejal zadeve med mnogimi ljudstvi. Svoje meče bodo prekovali v lemeže in svoje sulice v srpe. Narod ne bo več dvignil meča proti narodu niti se ne bodo več učili vojskovati » (Izaija 2:4).

« V zadnjih dneh se bo zgodilo, da bo gora Jehovove hiše trdno stala nad vrhovi gora in se bo dvigala nad hribe, in k njej se bodo stekala ljudstva. Mnogi narodi bodo šli in govorili: « Pridite, povzpnimo se na Jehovovo goro, k hiši Jakobovega Boga. On nas bo poučeval o svojih poteh+ in mi bomo hodili po njih. » Kajti s Síona bo izšel zakon in Jehovova beseda iz Jeruzalema.  On bo razsojal med mnogimi ljudstvi in urejal zadeve med mogočnimi narodi daleč stran. Svoje meče bodo prekovali v lemeže in svoje sulice v srpe. Narod ne bo več dvignil meča proti narodu niti se ne bodo več učili vojskovati.  Vsak bo sedel pod svojo trto in pod svojo smokvo, in nihče jih ne bo plašil, kajti usta Jehova nad vojskami so govorila » (Miha 4:1-4).

Po vsem svetu bo veliko hrane

« Na zemlji bo žita v obilju, do vrhov gora ga bo na pretek. Kraljev pridelek bo kakor libanonski gozd in ljudje v mestih se bodo namnožili kakor zemeljsko rastlinje » (Psalmi 72:16).

« On pa bo dajal dežja za vaše seme, s katerim sejete tla, in bo storil, da bo zemlja rojevala kruh, ki bo hranljiv in nasiten. Tistega dne se bo vaša živina pasla na prostranem pašniku » (Izaija 30:23).

Čudeži Jezusa Kristusa za krepitev vere v upanje v večno življenje

« Je pa še veliko drugega, kar je Jezus storil, in če bi se vse to do podrobnosti napisalo, menim, da tudi ves svet ne bi imel prostora za zvitke, ki bi se napisali » (Janez 21:25)

Jezus Kristus in prvi čudež, zapisan v Janezovem evangeliju, spremeni vodo v vino: « Tretji dan pa je bila v galilejski Kani svatba in na njej je bila Jezusova mati.  Na svatbo so bili povabljeni tudi Jezus in njegovi učenci. Ko je vino pošlo, je Jezusu njegova mati rekla: »Vina nimajo.«  Jezus pa ji je rekel: »Kaj imam s teboj, žena? Moja ura še ni prišla.«  Njegova mati je nato strežnikom rekla: »Storite vse, kar vam bo rekel.«  Po judovskih pravilih očiščevanja pa je tam stalo šest kamnitih vrčev za vodo, in vsak od njih je držal po dve ali tri tekočinske mere.  Jezus je strežnikom rekel: »Napolnite vrče z vodo.« In napolnili so jih do roba. Nato jim je dejal: »Zajemite zdaj nekaj tega in odnesite to starešinu.« In so odnesli.  Ko pa je starešina okusil vodo, ki je bila spremenjena v vino, ni pa vedel, od kod je (strežniki, ki so vodo zajeli, so to sicer vedeli), je poklical ženina  in mu rekel: »Vsi drugi ponudijo najprej dobro vino, šele potem, ko so ljudje že opiti, tisto slabše. Ti pa si dobro vino prihranil do sedaj.«  Jezus je v galilejski Kani to storil kot začetek svojih znamenj in je razodel svojo slavo. In njegovi učenci so verovali vanj » (Janez 2:1-11).

Jezus Kristus ozdravi sina kraljevega služabnika: « Tako je spet prišel v galilejsko Kano, kjer je spremenil vodo v vino. In tam je bil neki kraljev služabnik, ki je imel v Kafarnáumu bolnega sina.  Ko je ta človek slišal, da je Jezus prišel iz Judeje v Galilejo, je prišel k njemu in ga začel prositi, naj pride in ozdravi njegovega sina, saj je ta že umiral.  Vendar mu je Jezus rekel: »Če ne boste videli znamenj in čudežev, nikakor ne boste verovali.«  Kraljev služabnik pa mu je rekel: »Gospod, pridi, preden moj otrok umre.«  In Jezus mu je odvrnil: »Pojdi, tvoj sin živi.« Človek je veroval besedi, ki mu jo je rekel Jezus, in šel svojo pot.  Ko pa je bil še na poti, so mu že prišli naproti njegovi sužnji in mu povedali, da njegov deček živi.  Zato jih je začel spraševati, katero uro se mu je zdravje izboljšalo. Dejali so mu: »Vročica+ ga je minila včeraj ob sedmi uri.«  Oče je tako vedel, da je bilo to tisto uro,+ ko mu je Jezus rekel: »Tvoj sin živi.« In začel je verovati on in vsa njegova družina.  To je bilo že drugo znamenje, ki ga je Jezus storil, odkar je iz Judeje prišel v Galilejo » (Janez 4:46-54).

Jezus Kristus ozdravi človeka, ki ga je obsedel demon v Kafarnaumu: « Odšel je v galilejsko mesto Kafarnáum in tam na šabat učil ljudi.  Bili so osupli nad njegovim načinom poučevanja, saj je govoril kakor nekdo, ki ima oblast.  V sinagogi pa je bil človek, ki je imel v sebi duha, nečistega demona, in je na ves glas zavpil:  »Kaj imamo s teboj, Jezus Nazaréčan? Ali si nas prišel pokončat? Točno vem, kdo si: Božji Sveti.«  Jezus pa mu je zapretil: »Umolkni in pojdi iz njega!« Demon je človeka sredi njih vrgel na tla, nato pa odšel iz njega, ne da bi mu storil kaj hudega.  Ob tem so vsi osupnili in začeli med seboj govoriti: »Kakšna je ta beseda? Z oblastjo in močjo ukazuje nečistim duhovom, in oni prihajajo ven!«  Tako se je novica o njem širila po vsej okolici » (Luka 4:31-37)

Jezus Kristus izganja demone v deželi Gadarenes (danes Jordan, vzhodni del Jordanije, blizu Tiverijskega jezera): « Ko je prišel na drugo stran, v deželo Gadarčanov, sta mu od grobov prišla nasproti moža, ki sta bila obsedena od demonov in sta bila neobičajno divja, tako da si po tej poti nihče ni upal mimo.  In zavpijeta: »Kaj imamo s teboj, Božji Sin? Ali si nas prišel predčasno+ mučit?«  Daleč od njiju pa se je pasla velika čreda svinj.  In demoni so ga začeli prositi: »Če nas boš izgnal, nas pošlji v čredo svinj.«  Rekel jim je torej: »Pojdite!« Prišli so ven in šli v svinje. In glej, vsa čreda se je pognala čez rob prepada v jezero in je v vodi poginila.  Pastirji pa so zbežali, šli v mesto in poročali o vsem, tudi tisto o možeh, ki sta bila obsedena od demonov.  In glej, vse mesto je šlo Jezusu naproti. In ko so ga zagledali, so ga rotili, naj zapusti njihove kraje » (Matej 8:28-34).

Jezus Kristus je ozdravil taščo apostola Petra: « Ko je Jezus vstopil v Petrovo hišo, je videl, da njegova tašča+ leži vročična v postelji.  Zato se je dotaknil njene roke, in vročica jo je minila. Ona pa je vstala in mu začela streči » (Matej 8:14,15).

Jezus Kristus ozdravi človeka, ki ima ohromljeno roko: « Na neki drug šabat je šel v sinagogo in začel učiti. Tam je bil tudi človek, ki je imel desno roko suho.  Pismouki in farizeji so zdaj Jezusa pozorno opazovali, da bi videli, ali bo zdravil na šabat, da bi tako našli nekaj, za kar bi ga obtožili.  On pa je vedel, kaj razmišljajo, vendar je človeku s suho roko vseeno rekel: »Vstani in stopi na sredo!« Človek je vstal in stopil na sredo.  Potem pa jim je Jezus rekel: »Sprašujem vas: Ali je na šabat dovoljeno delati dobro+ ali hudo, dušo rešiti ali pokončati?«  Vse jih je premeril z očmi in človeku rekel: »Iztegni roko!« Iztegnil jo je, in bila je ozdravljena.  Oni pa so začeli besneti in se med seboj pogovarjati, kaj naj storijo Jezusu » (Luka 6:6-11).

Jezus Kristus ozdravi moškega, ki trpi zaradi edema (prekomernega kopičenja tekočine v telesu): « Ko je nekoč na šabat šel v hišo nekega farizejskega voditelja na obed, so ga pozorno opazovali.  In glej, pred njim se je znašel človek, ki je imel vodenico.  Zato je Jezus poznavalce Postave in farizeje vprašal: »Ali je na šabat dovoljeno ozdravljati ali ni?«  Toda oni so molčali. Tedaj je človeka prijel, ga ozdravil in odslovil.  Njih pa je vprašal: »Kdo od vas ne bi sina ali bika, če bi mu ta na šabatni dan padel v vodnjak, takoj potegnil ven?«  In na to mu niso mogli odgovoriti » (Luka 14:1-6).

Jezus Kristus ozdravi slepca: « Ko pa se je približeval Jêrihi, je ob cesti sedel neki slep mož in beračil. Slišal je, da gre mimo množica, zato je začel spraševati, kaj naj bi to pomenilo. Povedali so mu: »Jezus Nazaréčan gre mimo!« Tedaj je zavpil: »Jezus, Davidov sin, usmili se me!« Ti, ki so hodili spredaj, so mu začeli zabičevati, naj bo tiho, on pa je še bolj vpil: »Davidov sin, usmili se me!« Tedaj se je Jezus ustavil in ukazal, naj človeka privedejo k njemu. Ko je ta prišel blizu, ga je Jezus vprašal:  »Kaj hočeš, da ti storim?« Človek je odgovoril: »Gospod, povrni mi vid.« In Jezus mu je rekel: »Naj se ti povrne vid. Tvoja vera te je ozdravila.« Vid se mu je v hipu povrnil, in šel je za njim ter slavil Boga. Pa tudi vsi drugi ljudje so, ko so to videli, hvalili Boga » (Luka 18:35-43).

Jezus Kristus ozdravi dva slepa človeka: « Ko je Jezus od tam odhajal, sta šla za njim dva slepca. Vpila sta in govorila: »Usmili se naju, Davidov sin.«  Ko je Jezus vstopil v hišo, sta prišla k njemu, in ju je vprašal: »Ali verujeta, da lahko to storim?« Odgovorila sta mu: »Da, Gospod.«  Nato se je dotaknil njunih oči in rekel: »Naj se vama zgodi po vajini veri.«  In oči so se jima odprle. Jezus pa jima je zabičal: »Glejta, da tega ne izve nihče.«  Toda ko sta prišla ven, sta novico o njem razglasila po vsem tistem kraju » (Matej 9:27-31).

Jezus Kristus ozdravi gluhonem: « Ko se je vračal iz tirske pokrajine, je šel skozi Sidón in skozi pokrajino Deseteromestja ter prišel do Galilejskega jezera.  Tu so k njemu privedli gluhega človeka, ki je imel govorno napako, in ga prosili, da bi nanj položil roko.  Odvedel ga je stran od množice na samo, mu dal prste v ušesa, nato pa pljunil in se dotaknil njegovega jezika.  Pogledal je proti nebu, globoko vzdihnil in mu rekel »Efatá«, to je »Odpri se«.  Tedaj so se mu odprla ušesa, jezik se mu je razvezal in začel je normalno govoriti.  Jezus pa jim je naročil, naj nikomur ne povedo. Toda bolj ko jim je naročal, bolj so to razglašali.  Bili so res nadvse osupli in so rekli: »Vse je dobro naredil. Celo gluhim daje, da slišijo, in nemim, da govorijo.« » (Marko 7:31-37)

Jezus Kristus ozdravi gobavca: « Tam je k njemu prišel neki gobavec in ga na kolenih takole prosil: »Če le hočeš, me moreš očistiti. »  Jezusu se je zasmilil, zato je iztegnil roko, se ga dotaknil in mu rekel: « Hočem. Bodi očiščen. » » (Marko 1:40-42).

Zdravljenje desetih gobavcev: « Na poti v Jeruzalem pa je šel skozi Samaríjo in Galilejo.  In ko je prihajal v neko vas, ga je zagledalo deset gobavcev. Dvignili so se in stali od daleč.  Zaklicali so: »Jezus, Učitelj, usmili se nas!«  Ko jih je Jezus zagledal, jim je rekel: »Pojdite in pokažite se duhovnikom.«+ In ko so odhajali, so bili očiščeni.  Eden od njih pa se je, ko je videl, da je ozdravljen, vrnil in glasno slavil Boga.  Padel je k Jezusovim nogam, se priklonil do tal in se mu zahvaljeval. Ta človek pa je bil Samarijan. In Jezus ga je vprašal: »Mar jih ni bilo očiščenih deset? Kje je torej ostalih devet? Mar se ni vrnil niti eden, da bi dal Bogu slavo, samo ta človek iz drugega naroda?« Nato je temu rekel: »Vstani in pojdi. Tvoja vera te je ozdravila.« » (Luka 17:11-19).

Jezus Kristus ozdravi paraliznega človekar: « Po vsem tem je nastopil judovski praznik in Jezus je šel v Jeruzalem.  V Jeruzalemu pa je pri Ovčjih vratih kopel, ki se po hebrejsko imenuje Betzáta in ima pet stebrišč. Tam je ležalo veliko bolnih, slepih, hromih in takih s suhimi udi. Bil pa je tam tudi človek, ki je bil bolan že osemintrideset let. Ko ga je Jezus videl tako ležati in ker je vedel, da je že dolgo bolan, ga je vprašal: »Ali bi rad ozdravel?«  Bolni mu je odgovoril: »Gospod, nikogar nimam, ki bi me dal v kopel, ko se voda razburka. Medtem ko grem tja, stopi pred menoj vanjo že kdo drug.« Jezus mu je rekel: »Vstani, poberi svoja nosila in hodi.«  In človek je pri priči ozdravel, pobral svoja nosila in začel hoditi » (Janez 5:1-9).

Jezus Kristus ozdravi epileptika: « Ko so prišli k množici, je k Jezusu pristopil človek, pokleknil pred njim in rekel:  »Gospod, usmili se mojega sina. Ima epilepsijo in je bolan, saj pogosto pade v ogenj in velikokrat v vodo.  Privedel sem ga k tvojim učencem, pa ga niso mogli ozdraviti.«  Jezus pa je odgovoril: »O neverni in popačeni rod! Kako dolgo bom še moral biti z vami? Kako dolgo vas bom še moral prenašati? Privedite ga k meni.«  Tedaj je Jezus demonu zapretil, in ta je odšel iz dečka, tako da je bil deček še tisti trenutek zdrav.  Nato so učenci na samem prišli k Jezusu in ga vprašali: »Zakaj ga mi nismo mogli izgnati?«  Rekel jim je: »Zato, ker imate premalo vere. Resnično vam povem: če imate vere vsaj za gorčično zrno, boste tej gori rekli ‚Od tu se prestavi tja‘, in se bo prestavila in nič vam ne bo nemogoče.« » (Matej 17:14-20).

Jezus Kristus dela čudež, ne da bi tega vedel: « Ko je Jezus šel tja, so se okoli njega gnetle množice.  Tedaj je neka ženska, ki je že dvanajst let krvavela in je ni mogel nihče ozdraviti, pristopila od zadaj in se dotaknila resic njegovega vrhnjega oblačila. V trenutku je nehala krvaveti.  Zato je Jezus vprašal: »Kdo se me je dotaknil?« Ko so vsi zanikali, mu je Peter rekel: »Učitelj, množice te obdajajo in stiskajo.«  Toda Jezus je rekel: »Nekdo se me je dotaknil, kajti zaznal sem, da je iz mene šla moč.«  Ko je ženska videla, da ni ostala neopažena, je trepetaje pristopila, padla predenj in pred vsemi povedala, zakaj se ga je dotaknila in kako je bila v hipu ozdravljena.  On pa ji je rekel: »Hči, tvoja vera te je ozdravila. Pojdi v miru.« » (Luka 8: 42-48).

Jezus Kristus zdravi od daleč: « Jezus je potem, ko je pred ljudstvom, ki ga je poslušalo, izrekel vse te besede, prispel v Kafarnáum.  Neki stotnik pa je imel na smrt bolnega sužnja, ki mu je bil pri srcu.  Ko je stotnik slišal o Jezusu, je k njemu poslal judovske starešine s prošnjo, naj pride in njegovega sužnja ozdravi. Ti, ki so prišli k Jezusu, so ga začeli vneto prositi: »Vreden je, da mu to storiš, ker ima naš narod rad in nam je celo zgradil sinagogo.« In Jezus je odšel z njimi. Toda ko ni bil več daleč od hiše, je stotnik že poslal prijatelje, da mu rečejo: »Gospod, ne trudi se, ker nisem vreden, da prideš pod mojo streho.  Zato se tudi nisem štel za vrednega, da bi prišel k tebi. Toda reci besedo in naj moj služabnik ozdravi. Tudi sam sem namreč pod oblastjo drugih in imam pod seboj vojake. Pa rečem temu ‚Pojdi!‘, in gre, pa drugemu ‚Pridi!‘, in pride, pa svojemu sužnju ‚Naredi to!‘, in naredi.«  Ko je Jezus vse to slišal, se je začudil nad njim. Obrnil se je k množici, ki je šla za njim, in rekel: »Povem vam, tudi v Izraelu nisem našel tolikšne vere.« In ko so se tisti, ki so bili poslani, vrnili v hišo, so našli sužnja zdravega » (Luka 7:1-10).

Jezus Kristus je 18 let ozdravljal invalidno žensko: « Jezus pa je na šabat učil v eni od sinagog.  In glej, tam je bila ženska, ki je imela duha, zaradi katerega je že osemnajst let bolehala. Bila je sključena in se nikakor ni mogla vzravnati.  Ko jo je Jezus videl, jo je nagovoril in ji rekel: »Rešena+ si svoje bolehnosti.«  Položil je nanjo roke in ona se je v hipu vzravnala ter začela slaviti Boga.  Predstojnika sinagoge pa je razjezilo, ker je Jezus zdravil na šabat, zato je množici rekel: »Šest dni je, v katerih je treba delati. Takrat prihajajte in se zdravite, ne pa na šabat.«  Gospod pa mu je odvrnil: »Hinavci,+ mar ne odveže vsak od vas na šabat bika ali osla, ki ga ima v hlevu, in ga žene napajat?  Mar torej ni prav, da je tudi ta ženska, ki je Abrahamova hči in jo je Satan imel zvezano celih osemnajst let, na šabat rešena te spone?« Po teh besedah je vse njegove nasprotnike obšel sram, vsa množica pa se je veselila njegovih veličastnih del » (Luka 13:10-17).

Jezus Kristus ozdravi hčer Feničanke: « Jezus je nato od tam odšel in se umaknil v tirske in sidónske kraje.  In glej, prišla je neka Feničanka iz tistih krajev in vpila: »Usmili se me, Gospod, Davidov sin. Mojo hčer zelo mučijo demoni.«  Vendar ji ni odgovoril niti z besedo. Zato so k njemu pristopili učenci in ga začeli prositi: »Pošlji jo stran, ker še kar naprej vpije za nami.«  On pa je odvrnil: »Poslan sem bil samo k izgubljenim ovcam Izraelove hiše.«  Tedaj je ženska pristopila, se mu začela klanjati in govoriti: »Gospod, pomagaj mi!«  Jezus ji je odvrnil: »Ni prav jemati kruha otrokom in ga metati psičkom.«  Ona pa je rekla: »Res je, Gospod, vendar tudi psički jedo drobtinice, ki padajo z mize njihovih gospodarjev.«  Tedaj ji je Jezus odgovoril: »O žena, tvoja vera je velika. Naj se ti zgodi, kakor želiš.« In njena hči je še tisti trenutek ozdravela » (Matej 15:21-28).

Jezus Kristus pomirja nevihto: « In ko je Jezus stopil v čoln, so šli njegovi učenci za njim. Nakar, glej, je jezero postalo tako razburkano, da so čoln zalivali valovi; on pa je spal. In učenci so pristopili k njemu, ga zbudili in rekli: « Gospod, reši nas, saj bomo pomrli! » On pa jih je vprašal: « Zakaj se bojite, maloverni? » Nato je vstal, zapretil vetrovom in jezeru, in nastala je velika tišina. Možje so se začudili in vprašali: « Kakšen človek je to, da ga celo vetrovi in jezero ubogajo? » » (Matej 8:23-27). Ta čudež dokazuje, da v zemeljskem raju ne bo več neviht ali poplav, ki bodo povzročile katastrofe.

Jezus Kristus hodi po morju: « Ko je množice razpustil, se je sam odpravil na goro molit. In čeprav je bilo že pozno, je bil tam sam.  Čoln je bil takrat že več sto metrov od kopnega in je komaj premagoval valove, saj je pihal nasprotni veter. Toda ob četrti nočni straži* je, hodeč po jezeru, prišel k njim.  Ko so ga učenci videli hoditi po jezeru, so se vznemirili in govorili: »Prikazen je!« In od strahu so kar zavpili. Jezus pa jim je takoj rekel: »Bodite pogumni, jaz sem! Ne bojte se!«  Peter mu je odvrnil: »Gospod, če si ti, mi zapovej, naj pridem k tebi po vodi.«  Rekel mu je: »Pridi!« Tedaj je Peter stopil iz čolna in šel po vodi proti Jezusu.  Toda ko je videl, kakšen vihar divja, se je prestrašil in se začel utapljati. Zavpil je: »Gospod, reši me!«  Jezus je takoj iztegnil roko, ga prijel in mu rekel: »Ti malovernež, zakaj si podvomil?«  Ko sta prišla v čoln, je vihar ponehal.  Tedaj so se mu ti, ki so bili v čolnu, poklonili in rekli: »Ti si res Božji Sin.« » (Matej 14:23-33).

Čudežni breskev: « Jezus je ob neki priložnosti stal pri Genézareškem jezeru, okoli njega pa se je gnetla množica ljudi in poslušala Božjo besedo.  Tedaj je ob bregu videl dva čolna, iz katerih so ribiči že izstopili in so zdaj izpirali svoje mreže.  Šel je na enega od čolnov, na Simonovega, in Simona zaprosil, naj odrine malo stran od brega. Nato se je usedel in začel iz čolna učiti množice.  Ko je nehal govoriti, je Simonu rekel: »Odrini na globoko in tam spustite svoje mreže za lov.«  Simon pa je odvrnil: »Učitelj, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli. Toda na tvoj ukaz bom spustil mreže.«  In ko so to storili, so zajeli ogromno rib, tako da so se jim začele mreže trgati.  Zato so ribičem v drugem čolnu pomignili, naj jim pridejo pomagat. Ti so prišli, in napolnili so oba čolna, tako da sta že začela toniti.  Ko je Simon Peter to videl, je padel Jezusu pred noge in rekel: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešnik.«  Ob tem ulovu rib so osupnili on in vsi, ki so bili z njim,  tudi Jakob in Janez, Zebedéjeva sinova, ki sta bila Simonova družabnika. Jezus pa je Simonu rekel: »Ne boj se. Odslej boš lovil ljudi, žive ljudi.«  Izvlekli so torej čolne na kopno, pustili vse in šli za njim » (Luka 5:1-11).

Jezus Kristus pomnoži hlebe: « Po vsem tem je Jezus odšel na drugo stran Galilejskega oziroma Tibêrijskega jezera. Za njim pa je šla velika množica ljudi, ker so videli znamenja, ki jih je delal na bolnih.  Zato je šel na goro in tam sedel s svojimi učenci. Blizu pa je bila pasha, judovski praznik. In ko je Jezus povzdignil oči in videl, da k njemu prihaja velika množica, je Filipa vprašal: »Kje naj kupimo kruha, da bodo lahko jedli?« To pa ga je vprašal zato, da bi ga preizkusil. Sam je namreč vedel, kaj bo storil.  Filip mu je odgovoril: »Tudi če bi kupili kruha za dvesto denarijev, ne bi bilo dovolj, da bi vsak dobil vsaj malo.«  Eden od učencev, Andrej, brat Simona Petra, pa mu je rekel: »Tukaj je deček, ki ima pet ječmenovih hlebcev in dve ribici. Toda kaj je to za toliko ljudi?« Jezus je dejal: »Poskrbite, da bodo ljudje posedli.« Bilo pa je tam veliko trave, tako da so posedli. In v tej množici je bilo kakih pet tisoč mož.  Tedaj je Jezus vzel hlebce, se zahvalil, nato pa jih razdelil med sedeče, in podobno tudi ribice, kolikor so hoteli.  Ko pa so se nasitili, je svojim učencem rekel: »Poberite to, kar je ostalo, da se nič ne zavrže.«  Pobrali so torej koščke, ki so od petih ječmenovih hlebcev ostali tistim, ki so jedli, in z njimi napolnili dvanajst košar. Ko so ljudje videli znamenja, ki jih je delal, so začeli govoriti: »Ta je zagotovo prerok, ki naj bi prišel na svet.« Ker pa je Jezus vedel, da bodo vsak čas prišli in ga prijeli, da bi ga postavili za kralja, se je čisto sam spet umaknil na goro » (Janez 6:1-15). Po vsej zemlji bo hrane v izobilju (Psalmi 72:16; Izaija 30:23).

Jezus Kristus je vzgojil sina vdove: « Nedolgo zatem je odpotoval v mesto Náin in z njim tudi njegovi učenci ter velika množica ljudi. Ko pa se je približal mestnim vratom, glej, so nesli ven mrliča, edinorojenega sina matere, ki je bila povrhu tega še vdova. In z njo je bila tudi precejšnja množica ljudi iz mesta. Ko jo je Gospod zagledal, se mu je zasmilila in ji je rekel: »Ne joči več.«  Tedaj je pristopil in se dotaknil nosil, in nosači so se ustavili. On pa je rekel: »Mladenič, rečem ti: Vstani!«  Mrtvi se je usedel in začel govoriti, Jezus pa ga je dal njegovi materi. Tedaj so se vsi prestrašili in so začeli slaviti Boga z besedami »Velik prerok je vstal med nami« in »Bog se je ozrl na svoje ljudstvo«. Ta novica o njem se je razširila po vsej Judeji in po vsej okolici » (Luka 7:11–17).

Jezus Kristus vstaja hčer Jairovo: « Ko je še govoril, je prišel nekdo iz hiše predstojnika sinagoge in rekel: »Tvoja hči je umrla. Ne nadleguj več učitelja.«  Ko je Jezus to slišal, mu je rekel: »Ne boj se, le veruj, in bo rešena.«  Ko je prišel do hiše, ni nikomur pustil, da bi šel z njim noter, razen Petru, Janezu, Jakobu ter dekličinima očetu in materi.  Vse ljudstvo pa je jokalo in se od žalosti tolklo po prsih zaradi nje. Zato jim je rekel: »Ne jočite več, kajti deklica ni umrla, ampak spi.«  Ob tem so se mu začeli posmehovati, saj so vedeli, da je umrla. On pa jo je prijel za roko in poklical: »Deklica, vstani!« In je oživela. V trenutku je vstala,+ Jezus pa je ukazal, naj ji dajo jesti.  Njeni starši so bili čisto iz sebe, toda on jim je naročil, naj nikomur ne govorijo o tem, kar se je pravkar zgodilo » (Luka 8:49–56).

Jezus Kristus vstaja svojega prijatelja Lazarja, ki je umrl pred štirimi dnevi: « Jezus namreč še ni prišel v vas, ampak je bil še vedno tam, kjer mu je Marta prišla naproti. Ko pa so Judje, ki so bili z Marijo v hiši in jo tolažili, videli, da je ta hitro vstala in šla ven, so šli za njo, saj so menili, da gre h grobu+ jokat. Ko je Marija prišla tja, kjer je bil Jezus, in ga zagledala, je padla k njegovim nogam in mu rekla: »Gospod, če bi bil ti tukaj, moj brat ne bi umrl.« Ko je Jezus videl, da joka in da jokajo tudi Judje, ki so prišli z njo, je iz dna srca zavzdihnil in se vznemiril.  Vprašal je: »Kam ste ga položili?« Rekli so mu: »Gospod, pridi in poglej!« 35  Jezus se je razjokal. Zato so Judje začeli govoriti: »Glejte, kako ga je imel rad!«  Nekateri pa so rekli: »Mar ni mogel ta, ki je slepemu odprl oči, tudi preprečiti smrt tega človeka?« Jezus je spet zavzdihnil in nato prišel h grobu. Bila pa je to votlina, h kateri je bil prislonjen kamen. Jezus je rekel: »Odmaknite kamen.« Marta, sestra umrlega, pa mu je rekla: »Gospod, gotovo zaudarja, saj je že četrti dan.« Jezus jo je vprašal: »Ali ti nisem rekel, da boš videla Božjo slavo, če boš verovala?«  Odmaknili so torej kamen. Tedaj je Jezus povzdignil oči proti nebu in rekel: »Oče, zahvaljujem se ti, da si me uslišal. Vem, da me vedno uslišiš, toda zaradi množice, ki stoji naokoli, sem to rekel, da bi verovali, da si me ti poslal.« In ko je to povedal, je z močnim glasom zavpil: »Lazar, pridi ven!« In umrli je prišel ven. Noge in roke je imel povezane s povoji in obraz ovit s prtom. Jezus jim je rekel: »Razvežite ga in pustite, naj gre » (Janez 11:30-44).

Zadnji čudežni breskev (kmalu po Kristusovem vstajenju): « Ob jutranjem svitu pa je na bregu stal Jezus, toda učenci ga seveda niso prepoznali.  Tedaj jih je Jezus vprašal: »Otroci, ali imate kaj hrane?« In odgovorili so mu: »Nimamo.«  Rekel jim je: »Vrzite mrežo desno od čolna, in boste našli.« Vrgli so torej mrežo, vendar je zaradi obilice rib niso mogli izvleči.  Zato je učenec, ki ga je Jezus ljubil, Petru rekel: »Gospod je!« Ko je Simon Peter slišal, da je to Gospod, si je, ker je bil gol, opasal gornje oblačilo in skočil v jezero.  Drugi učenci pa so prišli z majhnim čolnom, saj niso bili daleč od kopnega, le kakih sto metrov, in vlekli mrežo z ribami » (Janez 21:4-8).

Jezus Kristus je storil še veliko drugih čudežev. Omogočajo nam, da okrepimo svojo vero, nas spodbudijo in spoznamo številne blagoslove, ki bodo tam v raju. Pisne besede apostola Janeza zelo dobro povzemajo ogromno število čudežev, ki jih je storil Jezus Kristus, kot zagotovilo, kaj se bo zgodilo v raju: « Je pa še veliko drugega, kar je Jezus storil, in če bi se vse to do podrobnosti napisalo, menim, da tudi ves svet ne bi imel prostora za zvitke, ki bi se napisali » (Janez 21:25).

***

5 – Osnovno poučevanje Biblije

• Bog ima ime: Jehova. « Jaz sem Jehova, to je moje ime. Svoje slave ne bom dal drugemu, ne svoje hvale izrezljanim podobam » (Izaija 42:8) (God Has a Name (YHWH)). Moramo častiti Jehova: « Vreden si, Jehova, naš Bog, prejemati slavo, čast in moč, ker si vse ustvaril; po tvoji volji vse to obstaja in je bilo ustvarjeno » ((Razodetje 4:11) (How to Pray to God (Matthew 6:5-13); The Administration of the Christian Congregation, According to the Bible (Colossians 2:17)). Moramo ga ljubiti z vso svojo življenjsko silo: « Jezus mu je rekel: « ‚Ljubi Jehova, svojega Boga, z vsem svojim srcem, z vso svojo dušo in z vsem svojim umom.‘  To je največja in prva zapoved » (Matej 22:37,8). Bog ni Trinity. Trojstvo ni biblijsko poučevanje.
• Jezus Kristus je edini Sin Božji v smislu, da je On edini Božji Sin, ki ga je ustvaril neposredno Bog: « je svoje učence vprašal: « Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov? » Odgovorili so: « Nekateri pravijo, da je Janez Krstnik, drugi, da je Elija, spet drugi pa, da je Jeremija ali eden od prerokov. On pa jih je vprašal: « In kaj pravite vi, kdo sem jaz? » Simon Peter je odgovoril: « Ti si Kristus, Sin živega Boga. » Jezus pa mu je odvrnil: « Blagor ti, Simon, Jonov sin. Tega ti namreč nista razodela meso in kri, temveč moj Oče, ki je v nebesih » (Matej 16: 13-17; Janez 1: 1-3). Jezus Kristus ni Vsemogočni Bog in ni del Trojstvo (The Commemoration of the Death of Jesus Christ (Luke 22:19)).
• Sveti duh je aktivna sila Boga. Ni oseba: « Prikazali so se jim jeziki, ki so bili kakor ognjeni, in se porazdelili; na vsakega od njih je sedel po eden » (Dela 2:3). Sveti Duh ni del Trojstvo.
• Sveto pismo je Božja beseda: « Celotni Sveti spisi so navdihnjeni od Boga+ in koristni za poučevanje, opominjanje, popravljanje, za vzgajanje v pravičnosti,  da bi bil Božji človek povsem primeren, popolnoma usposobljen za vsako dobro delo » (2. Timoteju 3,16,17). Prebrati jo moramo, preučevati in uporabljati v našem življenju: « temveč se veseli v Jehovovi postavi in njegovo postavo pozorno bere dan in noč. Takšen je kakor drevo, zasajeno ob potokih voda, ki daje sad ob svojem času in mu listje ne uvene. V vsem, kar dela, bo uspešen » (Psalmi 1: 1-3) (Reading and Understanding the Bible (Psalms 1:2, 3)).
• Samo vera v Kristusovo žrtvovanje omogoča odpuščanje grehov in kasnejše zdravljenje in vstajenje mrtvih, v prihodnosti: « Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da ne bi bil pokončan nihče, ki veruje vanj, ampak bi imel večno življenje. (…) Kdor veruje v Sina, ima večno življenje. Kdor pa Sina ne posluša, življenja ne bo videl, temveč ostaja nad njim Božja jeza » (Janez 3:16,36).  « Tako kot tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, temveč da streže in dá svojo dušo kot odkupnino za mnoge » (Matej 20:28).
• Božje kraljestvo je nebeška vlada, ustanovljena v nebesih leta 1914, katere kralj je Jezus Kristus skupaj s 144.000 kralji in duhovniki, ki sestavljajo « Novi Jeruzalem », Kristusova nevesta. Ta nebeška vlada Božja bo končala sedanjo človeško vladanje v velika stiska in bo vzpostavljena na Zemlji: « In v dneh teh kraljev bo Bog nebes ustanovil kraljestvo, ki ne bo nikoli pokončano. To kraljestvo ne bo predano nobenemu drugemu ljudstvu. Vsa ta kraljestva bo zdrobilo in uničilo, sámo pa bo ostalo na veke » (Razodetje 12: 7-12, 21: 1-4, Matej 6: 9,10, Daniel 2:44).
• Smrt je nasprotje življenja. Umre duša in izgine duh (življenjska sila): « Ne zaupajte dostojanstvenikom niti kateremu koli drugemu človeku, saj pri njem ni rešitve!  Njegov duh odide iz njega, in on se povrne v zemljo, istega dne minejo tudi njegove misli » (Psalmi 146: 3,4, Pridigar 3: 19,20, 9: 5,10).
• Tam bo vstajenje od pravične in nepravične: « Ne čudite se temu, kajti prihaja ura, ob kateri bodo vsi, ki so v grobovih, slišali njegov glas  in prišli ven: kateri so delali dobro, na vstajenje življenja, in kateri so delali hudo, na vstajenje obsodbe » (Janez 5,28,29). « Svoje upanje opiram na Boga, da bo vstajenje pravičnih in nepravičnih, kar upajo tudi ti možje » (Dela 24:15). Nepravične se bo ocenilo v času 1000-letni vladavini (in ne na podlagi njihovega preteklega vedenja): « Nato sem videl velik bel prestol in tistega, ki je sedel na njem. Zemlja in nebesa sta pobegnila izpred njega in zanju ni bilo več prostora. Potem sem videl mrtve – velike in male – ki so stali pred prestolom, in razvili so se zvitki. Razvil pa se je še en zvitek, to je zvitek življenja. In mrtvi so bili sojeni po tem, kar je pisalo v zvitkih, po svojih dejanjih. Morje je dalo mrtve, ki so bili v njem, pa tudi smrt in had sta dala mrtve, ki so bili v njiju. In ti so bili sojeni vsak po svojih dejanjih » (Razodetje 20: 11-13) (The Significance of the Resurrections Performed by Jesus Christ (John 11:30-44); The Earthly Resurrection of the Righteous – They Will Not Be Judged (John 5:28, 29); The Earthly Resurrection of the Unrighteous – They Will Be Judged (John 5:28, 29); The Heavenly Resurrection of the 144,000 (Apocalypse 14:1-3); The Harvest Festivals were the Foreshadowing of the Different Resurrections (Colossians 2:17)).
• Samo 144.000 ljudi bo z Jezusom Kristusom odšlo v nebesa. Velika množica, omenjena v Razodetju 7: 9-17, je tista, ki bo preživela velike stiske in bo živela v raju Zemlje: « In slišal sem število zapečatenih: sto štiriinštirideset tisoč. Ti so bili zapečateni iz vseh rodov Izraelovih sinov. (…) Po vsem tem sem videl, in glej: velika množica ljudi, ki jih noben človek ni mogel prešteti, iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov. Stali so pred prestolom in pred Jagnjetom, oblečeni v dolga bela oblačila, v rokah pa so držali palmove veje. (…) Moj gospod, ti veš. »In mi je rekel: « To so tisti, ki prihajajo iz velike stiske. Oprali so svoja oblačila in jih pobelili v Jagnjetovi krvi » (Razodetje 7: 3-8; 14:1-5; 7:9-17) (The Book of Apocalypse – The Great Crowd Coming from the Great Tribulation (Apocalypse 7:9-17)).
• Živimo v zadnjih dneh, ki se bodo končale v velika stiska  (Matej 24,25, Mark 13, Luka 21, Razodetje 19: 11-21). Kristusova prisotnost (Parousia) se je začela nevidno od leta 1914 in se bo končala konec tisoč let: « Ko je sedel na Oljski gori, so k njemu na samem pristopili učenci in ga vprašali: « Povej nam, kdaj se bo vse to zgodilo in kaj bo znamenje tvoje navzočnosti in sklenitve stvarnosti ? » (Matej 24: 3) (The Great Tribulation Will Take Place In Only One Day (Zechariah 14:16)).
• Raj bodo zemeljske: « Videl sem nova nebesa in novo zemljo. Kajti prejšnja nebesa in prejšnja zemlja sta prešla in morja ni več.  Videl sem tudi sveto mesto, Novi Jeruzalem, ki se je spuščalo iz nebes od Boga, pripravljeno kakor nevesta, ki je olepšana za svojega ženina. Tedaj sem zaslišal močan glas, ki je prišel od prestola in je rekel: « Glej! Božji šotor je med ljudmi in Bog bo prebival z njimi, oni pa bodo njegova ljudstva. In Bog sam bo z njimi. Obrisal jim bo vse solze z oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več. To, kar je bilo, je minilo » (Izaija 11,35,65, Razodetje 21:1-4).
• Bog je dovolil zlo. To je odgovorilo na hudičev izziv legitimnosti Jehovove suverenosti (1. Mojzesova 3:1-6). In tudi odgovor na obtožbo hudiča o celovitosti človeških bitij (Job 1:7-12, 2:1-6). Ni Bog, ki povzroča trpljenje (Jakob 1:13). Škoda je posledica štirih glavnih dejavnikov: hudič je tisti, ki povzroča trpljenje (vendar ne vedno) (Job 1:7-12, 2:1-6). Trpljenje je posledica našega propadajočega grešnikovega stanja Adama, ki nas vodi v starost, bolezen in smrt (Rimljanom 5:12, 6:23). Trpljenje je lahko posledica slabih človeških odločitev (z naše strani ali tistih drugih ljudi) (5. Mojzesova 32:5, Rimljanom 7:19). Trpljenje je lahko posledica « nepredvidenih časov in dogodkov », zaradi katerih je oseba na napačnem mestu v napačnem času (Pridigar 9:11). Usoda ni biblijsko poučevanje, nismo « namenjen za » storiti dobro ali zlo, ampak na podlagi svobodne volje se odločimo, da delamo « dobro » ali « zlo » (5. Mojzesova 30:15).
• služiti moramo interesom Božjega kraljestva. Bodite krsti in delajte v skladu s tem, kar je zapisano v Svetem pismu (Matej 28,19,20) (The Baptism). To trdno stališče v korist božjega kraljestva javno dokazuje z redno objavo Dobre novice (Matej 24:14) (The Preaching of the Good News and the Baptism (Matthew 24:14)).

Kaj prepoveduje Biblija

• Sovraštvo je prepovedano: « Vsak sovražnik, ki sovraži svojega brata, je morilec, in veste, da noben morilec nima večnega življenja v njem » (1. Janezovo 3:15). Umor je prepovedan, umor zaradi osebnih razlogov, umor z verskim patriotizmom ali državni patriotizem  je prepovedan: « Tedaj mu je Jezus rekel: « Spravi svoj meč na njegovo mesto. Vsi namreč, ki za meč primejo, bodo z mečem tudi pokončani » » (Matej 26:52).
• Kraja je prepovedana: « Kdor je kradel, naj ne krade več, ampak naj raje krepko poprime za delo, naj dela dobro s svojimi rokami, da bo imel kaj podeliti tistemu, ki je v potrebi » (Efežanom 4:28).
• Laževanje je prepovedano: « Ne lažite drug drugemu. Slecite staro osebnost z njenimi dejanji vred » (Kološanom 3: 9).
• Druge biblijske prepovedi: « Sveti duh in mi smo namreč sklenili, da vam ne bomo naložili nobenega drugega bremena, razen teh nujnih reči: da se zdržujete tega, kar je bilo žrtvovano malikom, krvi, zadavljenih živali in nečistovanja. Če se boste tega skrbno varovali, vam bo šlo dobro. Pozdravljeni! » (Dela 15:19,20,28,29).
• Stvari, ki so jih « kontaminirane » od idolov: To so « stvari », povezane z verskimi praksami, ki so v nasprotju s Svetim pismom, praznovanjem poganskih praznikov. To je lahko verska praksa pred zakolom ali porabo mesa: « Vse, kar prodajajo na mesni tržnici, jejte in nič ne sprašujte zaradi svoje vesti, saj « je zemlja in vse, kar jo napolnjuje, Jehovovo ».  Če vas kdo od nevernikov povabi in vi želite iti, jejte vse, kar vam ponudijo, in nič ne sprašujte zaradi svoje vesti. Če pa bi vam kdo rekel « To je bilo žrtvovano », ne jejte zaradi tistega, ki vam je to povedal, in zaradi vesti. « Vesti » pravim, vendar ne vaše, temveč vesti drugega. Zakaj naj bi namreč mojo svobodo sodila vest drugega?  Če jem in se pri tem zahvaljujem Bogu, zakaj bi se o meni žaljivo govorilo zaradi nečesa, za kar se zahvaljujem? » (1. Korinčanom 10:25-30).
• « Ne dajte se vpreči v jarem z neverniki, saj bi to bila neenaka zveza. Kaj imata namreč skupnega pravičnost in nezakonitost? Ali kakšno zvezo ima svetloba s temo? In kakšna je skladnost med Kristusom in Belijálom? Ali kaj imata skupnega vernik in nevernik? In v kakšnem soglasju je Božji tempelj z maliki? Mi smo namreč tempelj živega Boga, tako kakor je Bog rekel: « Prebival bom med njimi in hodil med njimi; jaz bom njihov Bog, oni pa moje ljudstvo. » « ‚Zato odidite izmed njih in se ločite,‘ pravi Jehova, ‚in nečistega se več ne dotikajte‘ »; « ‚in jaz vas bom sprejel.‘ » « ‚Jaz bom vaš oče, vi pa mi boste sinovi in hčere,‘ pravi Jehova, Vsemogočni » (2. Korinčanom 6:14-18).
• Ne vadite idolatrije. Nujno je uničiti vse idolastične predmete ali slike, križe, kipe za verske namene (Matej 7,13-23). Ne vadite okultizma: divinacije, magije, astrologije … Uničiti moramo vse predmete, povezane z okultizmom (Dela 19:19, 20).
• Ne gledajte filmov ali pornografskih ali nasilnih in ponižujočih slik. Vzdržite se od iger na srečo, uporabe drog, kot so marihuana, betel, tobak, presežek alkohola, orgije: « Zato vas, bratje, po Božjem sočutju prosim, da svoje telo izročite kot živo, sveto žrtev, sprejemljivo Bogu. Tako boste sveto službo opravljali z razumom » (Rimljanom 12:1, Matej 5:27-30, Psalmi 11:5).
• Spolna nemoralnost (nečistovanje): prešuštvo, neporočeni spol (moški / ženski), moški in ženski homoseksualnost ter perverzne spolne prakse: « Kaj? Mar ne veste, da nepravični ne bodo podedovali Božjega kraljestva? Ne dajte se zavesti! Ne nečistniki, ne malikovalci, ne prešuštniki, ne moški, ki jih imajo za protinaravno spolno občevanje, ne moški, ki ležijo z moškimi, ne tatovi, ne pohlepneži, ne pijanci, ne sramotilci, ne izsiljevalci ne bodo podedovali Božjega kraljestva » (1. Korinčanom 6:9,10). « Zakonsko zvezo naj spoštujejo vsi in zakonska postelja naj bo neoskrunjena, kajti nečistnikom in prešuštnikom bo sodil Bog » (Hebrejcem 13:4).
• Sveto pismo obsoja poligamijo, vsak človek v tej situaciji, ki želi delati Božjo voljo, mora urediti svojo situacijo, tako da ostane le s svojo prvo ženo, s katero se je poročila (1 Timothy 3: 2 « mož enega ženska « ). Sveto pismo prepoveduje masturbacijo: « Zato zatrite nagnjenja, ki se kažejo v vaših zemeljskih telesih: nečistovanje, nečistost, spolno poželenje, škodljive želje in lakomnost, ki je malikovanje » (Kološanom 3:5).
• Prepovedano je jesti krv, tudi v terapevtskih okoljih (transfuzija krvi): « Samo mesa z njegovo dušo, to je z njegovo krvjo, ne smete jesti » (1. Mojzesova 9:4) (The Spiritual Man and the Physical Man (Hebrews 6:1)).
• Vse stvari, ki jih je obsodila Sveto pismo, niso opisane v tej študiji Biblije. Kristjan, ki je dosegel zrelost in dobro poznavanje biblijskih načel, bo vedel razliko med « dobrim » in « zlo », čeprav ni neposredno zapisan v Svetem pismu: « Močna hrana pa je za zrele ljudi, za tiste, ki imajo z rabo izšolano zmožnost zaznavanja, da razlikujejo med pravilnim in napačnim » (Hebrejcem 5:14) (Achieving Spiritual Maturity (Hebrews 6:1)).

***

6 – Kaj storiti pred veliko stisko?

« Ostroumen človek opazi húdo in se skrije, neizkušeni pa gredo naprej in žanjejo posledice »

(Pregovori 27:12)

Kot se dogaja velika stiska, kaj storiti, da se pripravimo, « skriti »?

Duhovna priprava pred velika stiska

« In vsak, ki bo klical Jehovovo ime, bo rešen »

(Joel 2:32)

• To pripravo lahko prej povzamemo v enem stavku: Iskanje Jehova. Ta dan je treba bati: « Blizu je Jehovov veliki dan, blizu je in zelo hiti. Glas Jehovovega dneva je bridek. Tedaj bo vpil junak.  Tisti dan bo dan srda, dan stiske in tesnobe, dan nevihte in pustošenja, dan teme in mraka, dan oblakov in goste teme,  dan, v katerem se bosta zaslišala glas roga in znak za preplah zoper utrjena mesta in zoper visoke stolpe na vogalih obzidja » (Zefanija 1:14-16). Moramo iskati Jehova: « iščite Jehova, vsi krotki na zemlji, ki izpolnjujete njegove sodne odločbe. Iščite pravičnost, iščite krotkost. Verjetno se boste lahko skrili ob dnevu Jehovove jeze » (Zefanija 2:3). Če iščete Jehova, se morate naučiti ljubiti njega in ga poznati.
• Ljubiti Boga je prepoznati, da ima Ime: Jehova (YHWH) (Matej 6: 9 « posvečeno bodi tvoje ime »). « Jaz sem Jehova, to je moje ime. Svoje slave ne bom dal drugemu, ne svoje hvale izrezljanim podobam » (Izaija 42:8). Moramo častiti Jehova: « Vreden si, Jehova, naš Bog, prejemati slavo, čast in moč, ker si vse ustvaril; po tvoji volji vse to obstaja in je bilo ustvarjeno » ((Razodetje 4:11). Moramo ga ljubiti z vso svojo življenjsko silo: « Jezus mu je rekel: « ‚Ljubi Jehova, svojega Boga, z vsem svojim srcem, z vso svojo dušo in z vsem svojim umom.‘  To je največja in prva zapoved » (Matej 22:37,8). Bog ni Trinity. Trojstvo ni biblijsko poučevanje.
• Božja ljubezen gre skozi molitev. Jezus Kristus je dal konkretne nasvete o molitvi iz Mateja 6: « Tudi kadar molite, ne bodite kakor hinavci. Ti namreč radi stoje molijo po sinagogah in na voglih širokih ulic, da bi jih ljudje videli. Resnično vam povem: ti so svoje plačilo že v celoti prejeli. Ti pa, kadar moliš, pojdi v svojo sobo, zapri vrata in moli k svojemu Očetu, ki je na skrivnem. Tedaj ti bo tvoj Oče, ki gleda na skrivnem, poplačal. Pri molitvi pa ne ponavljajte vedno znova istih stvari, kakor to počnejo pripadniki drugih narodov, ker mislijo, da bodo uslišani zaradi mnogih besed. Zato ne bodite podobni njim, saj Bog, vaš Oče, ve, kaj potrebujete, še preden ga prosite.  Zato molite takole: ‚Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime. Naj pride tvoje kraljestvo. Naj se zgodi tvoja volja, kakor v nebesih tako tudi na zemlji.  Daj nam danes kruh za ta dan  in odpusti nam naše dolgove, kakor smo tudi mi odpustili svojim dolžnikom.  In ne vpelji nas v skušnjavo, temveč nas reši Hudobnega.‘ Če namreč drugim odpustite njihove prestopke, bo tudi vaš nebeški Oče odpustil vam. Če pa drugim ne odpustite njihovih prestopkov, tudi vaš Oče ne bo odpustil vaših prestopkov » (Matej 6:5-15).
• Bog Jehova zahteva, da je naš odnos z njim izključna: « Ne. Hočem namreč reči, da narodi to, kar žrtvujejo, žrtvujejo demonom, ne Bogu. Jaz pa nočem, da bi vi imeli kaj skupnega z demoni. Ne morete piti Jehovovega keliha in keliha demonov, ne morete imeti deleža pri « Jehovovi mizi » in pri mizi demonov. Ali « morda v Jehovu vzbujamo ljubosumnost »? Mar smo močnejši+ od njega? » (1. Korinčanom 10:20-22).
• Ljubiti Boga pomeni prepoznati, da ima Sina, Jezusa Kristusa. Jezus Kristus je edini Sin Božji v smislu, da je On edini Božji Sin, ki ga je ustvaril neposredno Bog: « je svoje učence vprašal: « Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov? » Odgovorili so: « Nekateri pravijo, da je Janez Krstnik, drugi, da je Elija, spet drugi pa, da je Jeremija ali eden od prerokov. On pa jih je vprašal: « In kaj pravite vi, kdo sem jaz? » Simon Peter je odgovoril: « Ti si Kristus, Sin živega Boga. » Jezus pa mu je odvrnil: « Blagor ti, Simon, Jonov sin. Tega ti namreč nista razodela meso in kri, temveč moj Oče, ki je v nebesih » (Matej 16:13-17; Janez 1:1-3). Jezus Kristus ni Vsemogočni Bog in ni del Trojstvo. Samo vera v Kristusovo žrtvovanje omogoča odpuščanje grehov in kasnejše zdravljenje in vstajenje mrtvih, v prihodnosti: « Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da ne bi bil pokončan nihče, ki veruje vanj, ampak bi imel večno življenje. (…) Kdor veruje v Sina, ima večno življenje. Kdor pa Sina ne posluša, življenja ne bo videl, temveč ostaja nad njim Božja jeza » (Janez 3:16,36).  « Tako kot tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, temveč da streže in dá svojo dušo kot odkupnino za mnoge » (Matej 20:28).
• Druga pomembna zapoved po Jezusu Kristusu je, da ljubimo svojega bližnjega: « Druga, ki je tej podobna, pa je: ‚Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.‘  Na teh dveh zapovedih sloni vsa Postava in Preroki » (Matej 22:39,40). Sovraštvo je prepovedano: « Vsak sovražnik, ki sovraži svojega brata, je morilec, in veste, da noben morilec nima večnega življenja v njem » (1. Janezovo 3:15). Umor je prepovedan, umor zaradi osebnih razlogov, umor z verskim patriotizmom ali državni patriotizem  je prepovedan: « Tedaj mu je Jezus rekel: « Spravi svoj meč na njegovo mesto. Vsi namreč, ki za meč primejo, bodo z mečem tudi pokončani » » (Matej 26:52).
• Če ljubimo Boga, ga bomo poskušali zadovoljiti z dobrim vedenjem: « Povedal ti je, o človek, kaj je dobro. Ali Jehova zahteva od tebe še kaj drugega, razen da ravnaš pravično, ljubiš prijaznost in skromno hodiš s svojim Bogom? » (Miha 6:8). Če ljubimo Boga, se bomo izognili obnašanju, ki ga On zavrača: « Kaj? Mar ne veste, da nepravični ne bodo podedovali Božjega kraljestva? Ne dajte se zavesti! Ne nečistniki, ne malikovalci, ne prešuštniki, ne moški, ki jih imajo za protinaravno spolno občevanje, ne moški, ki ležijo z moškimi, ne tatovi, ne pohlepneži, ne pijanci, ne sramotilci, ne izsiljevalci ne bodo podedovali Božjega kraljestva » (1.Korinčanom 6:9,10).
• Ljubiti Boga pomeni prepoznati, da nas (posredno) vodi s svojo besedo Sveto pismo. Sveto pismo je Božja beseda: « Celotni Sveti spisi so navdihnjeni od Boga  in koristni za poučevanje, opominjanje, popravljanje, za vzgajanje v pravičnosti,  da bi bil Božji človek povsem primeren, popolnoma usposobljen za vsako dobro delo » (2.Timoteju 3:16,17). Prebrati jo moramo, preučevati in uporabljati v našem življenju: « temveč se veseli v Jehovovi postavi in njegovo postavo pozorno bere dan in noč. Takšen je kakor drevo, zasajeno ob potokih voda, ki daje sad ob svojem času in mu listje ne uvene. V vsem, kar dela, bo uspešen » (Psalmi 1:1-3). Spletna Biblija je na voljo na spletnem mestu in v nekaterih biblijskih odlomkih, da bi bolje izkoristila njegov nasvet (Matevska poglavja 5-7: Propoved na gori, knjiga psalmov, Pregovori, štiri evangelija Matej, Marko, Luka in Janez mnogo drugih svetopisemskih odlomkov (2. Timoteju 3:16,17)).

Kaj početi v času velika stiska

Po Bibliji je pet pomembnih pogojev, ki nam bodo omogočili, da dobimo Božjo milost v času velika stiska:

• Prikličite ime Jehova: « In vsak, ki bo klical Jehovovo ime, bo rešen » (Joel 2:32).

• Imajte vero v Kristusovo žrtev, da bi dobili odpuščanje grehov: « Po vsem tem sem videl, in glej: velika množica ljudi, ki jih noben človek ni mogel prešteti, iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov. Stali so pred prestolom in pred Jagnjetom, oblečeni v dolga bela oblačila, v rokah pa so držali palmove veje. (…) Moj gospod, ti veš. »In mi je rekel: « To so tisti, ki prihajajo iz velike stiske. Oprali so svoja oblačila in jih pobelili v Jagnjetovi krvi » (Razodetje 7:9-17).

• Žalovanje glede cene, ki jo je moral plačati Jehova, da nas ohrani pri življenju: Kristusovo brezgrešno človeško življenje: « Na Davidovo hišo in na prebivalce Jeruzalema bom izlil duha naklonjenosti in rotečih prošenj. In bodo gledali v tistega, ki so ga prebodli, ter žalovali za njim, kakor se žaluje za edincem. Bridko ga bodo objokovali, kakor se bridko objokuje prvorojenec. Tistega dne bo v Jeruzalemu nastalo veliko žalovanje, podobno žalovanju v Hadád Rimónu na megídski ravnini » (Zaharija 12:10,11). Žalovanje zaradi slabega človeškega vedenja: « Jehova mu je rekel: « Pojdi skozi mesto, skozi Jeruzalem, in ljudem, ki vzdihujejo in stokajo zaradi vseh gnusob, ki se dogajajo v njem, nariši znamenje na čelo » (Ezekiel 9:4).

• Post: « Zatrobite na rog na Síonu! Razglasite sveti post, skličite slovesen zbor!  Zberite ljudstvo, posvetite zbor! Zberite starce, privedite otroke in dojenčke, ki še sesajo! » (Joel 2: 15,16; je splošni kontekst tega besedila « velika stiska » (Joel 2: 1,2)).

• Spolna abstinenca: « Ženin naj pride iz svoje sobe in nevesta iz svoje spalnice » (Joel 2:16b; je splošni kontekst tega besedila « velika stiska » (Joel 2:1,2)). « vse ostale rodbine, vsaka rodbina posebej in njihove žene posebej » (Zaharija 12:12-14; « ženske narazen » pomeni spolno abstinenco).

Kaj storiti po « velika stiska »

Obstajata dve glavni božanski priporočili:

• Slavite Jehovovo suverenost in osvoboditev človeštva: « Vsi, ki bodo preostali izmed vseh narodov, ki prihajajo zoper Jeruzalem, bodo vsako leto hodili gor pred Kralja, Jehova nad vojskami, da bi se mu priklonili in da bi obhajali šotorski praznik » (Zaharija 14:16).
• Čiščenje zemlje za 7 mesecev, po velika stiska, do 10. nišana (judovskega koledarskega meseca) (Ez 40: 1,2): « In Izraelova hiša jih bo pokopavala sedem mesecev, da bi očistila deželo » (Ezekiel 39:12).

Če se želite izraziti, če imate vprašanja ali iz drugih razlogov, se obrnite na spletno stran ali njegov račun Twitter. Bog lahko blagoslovi čista srca. Amen. (Janez 13:10).

***

Table of contents of the http://yomelyah.fr/ website

(42 biblical study articles)

Reading the Bible daily, this table of contents contains informative Bible articles (Please click on the link above to view it)…

Bible Articles Language Menu

Table of languages ​​of more than seventy languages, with six important biblical articles, written in each of these languages…

Site en Français:  http://yomelijah.fr/ 

 Sitio en español:  http://yomeliah.fr/

Site em português: http://yomelias.fr/

Contact

You can contact to comment, ask for details (no marketing)…

***

X.COM (Twitter)

FACEBOOK

FACEBOOK BLOG

MEDIUM BLOG