« Je pa še veliko drugega, kar je Jezus storil, in če bi se vse to do podrobnosti napisalo, menim, da tudi ves svet ne bi imel prostora za zvitke, ki bi se napisali » (Janez 21:25)
Jezus Kristus in prvi čudež, zapisan v Janezovem evangeliju, spremeni vodo v vino: « Tretji dan pa je bila v galilejski Kani svatba in na njej je bila Jezusova mati. Na svatbo so bili povabljeni tudi Jezus in njegovi učenci. Ko je vino pošlo, je Jezusu njegova mati rekla: »Vina nimajo.« Jezus pa ji je rekel: »Kaj imam s teboj, žena? Moja ura še ni prišla.« Njegova mati je nato strežnikom rekla: »Storite vse, kar vam bo rekel.« Po judovskih pravilih očiščevanja pa je tam stalo šest kamnitih vrčev za vodo, in vsak od njih je držal po dve ali tri tekočinske mere. Jezus je strežnikom rekel: »Napolnite vrče z vodo.« In napolnili so jih do roba. Nato jim je dejal: »Zajemite zdaj nekaj tega in odnesite to starešinu.« In so odnesli. Ko pa je starešina okusil vodo, ki je bila spremenjena v vino, ni pa vedel, od kod je (strežniki, ki so vodo zajeli, so to sicer vedeli), je poklical ženina in mu rekel: »Vsi drugi ponudijo najprej dobro vino, šele potem, ko so ljudje že opiti, tisto slabše. Ti pa si dobro vino prihranil do sedaj.« Jezus je v galilejski Kani to storil kot začetek svojih znamenj in je razodel svojo slavo. In njegovi učenci so verovali vanj » (Janez 2:1-11).
Jezus Kristus ozdravi sina kraljevega služabnika: « Tako je spet prišel v galilejsko Kano, kjer je spremenil vodo v vino. In tam je bil neki kraljev služabnik, ki je imel v Kafarnáumu bolnega sina. Ko je ta človek slišal, da je Jezus prišel iz Judeje v Galilejo, je prišel k njemu in ga začel prositi, naj pride in ozdravi njegovega sina, saj je ta že umiral. Vendar mu je Jezus rekel: »Če ne boste videli znamenj in čudežev, nikakor ne boste verovali.« Kraljev služabnik pa mu je rekel: »Gospod, pridi, preden moj otrok umre.« In Jezus mu je odvrnil: »Pojdi, tvoj sin živi.« Človek je veroval besedi, ki mu jo je rekel Jezus, in šel svojo pot. Ko pa je bil še na poti, so mu že prišli naproti njegovi sužnji in mu povedali, da njegov deček živi. Zato jih je začel spraševati, katero uro se mu je zdravje izboljšalo. Dejali so mu: »Vročica+ ga je minila včeraj ob sedmi uri.« Oče je tako vedel, da je bilo to tisto uro,+ ko mu je Jezus rekel: »Tvoj sin živi.« In začel je verovati on in vsa njegova družina. To je bilo že drugo znamenje, ki ga je Jezus storil, odkar je iz Judeje prišel v Galilejo » (Janez 4:46-54).
Jezus Kristus ozdravi človeka, ki ga je obsedel demon v Kafarnaumu: « Odšel je v galilejsko mesto Kafarnáum in tam na šabat učil ljudi. Bili so osupli nad njegovim načinom poučevanja, saj je govoril kakor nekdo, ki ima oblast. V sinagogi pa je bil človek, ki je imel v sebi duha, nečistega demona, in je na ves glas zavpil: »Kaj imamo s teboj, Jezus Nazaréčan? Ali si nas prišel pokončat? Točno vem, kdo si: Božji Sveti.« Jezus pa mu je zapretil: »Umolkni in pojdi iz njega!« Demon je človeka sredi njih vrgel na tla, nato pa odšel iz njega, ne da bi mu storil kaj hudega. Ob tem so vsi osupnili in začeli med seboj govoriti: »Kakšna je ta beseda? Z oblastjo in močjo ukazuje nečistim duhovom, in oni prihajajo ven!« Tako se je novica o njem širila po vsej okolici » (Luka 4:31-37)
Jezus Kristus izganja demone v deželi Gadarenes (danes Jordan, vzhodni del Jordanije, blizu Tiverijskega jezera): « Ko je prišel na drugo stran, v deželo Gadarčanov, sta mu od grobov prišla nasproti moža, ki sta bila obsedena od demonov in sta bila neobičajno divja, tako da si po tej poti nihče ni upal mimo. In zavpijeta: »Kaj imamo s teboj, Božji Sin? Ali si nas prišel predčasno+ mučit?« Daleč od njiju pa se je pasla velika čreda svinj. In demoni so ga začeli prositi: »Če nas boš izgnal, nas pošlji v čredo svinj.« Rekel jim je torej: »Pojdite!« Prišli so ven in šli v svinje. In glej, vsa čreda se je pognala čez rob prepada v jezero in je v vodi poginila. Pastirji pa so zbežali, šli v mesto in poročali o vsem, tudi tisto o možeh, ki sta bila obsedena od demonov. In glej, vse mesto je šlo Jezusu naproti. In ko so ga zagledali, so ga rotili, naj zapusti njihove kraje » (Matej 8:28-34).
Jezus Kristus je ozdravil taščo apostola Petra: « Ko je Jezus vstopil v Petrovo hišo, je videl, da njegova tašča+ leži vročična v postelji. Zato se je dotaknil njene roke, in vročica jo je minila. Ona pa je vstala in mu začela streči » (Matej 8:14,15).
Jezus Kristus ozdravi človeka, ki ima ohromljeno roko: « Na neki drug šabat je šel v sinagogo in začel učiti. Tam je bil tudi človek, ki je imel desno roko suho. Pismouki in farizeji so zdaj Jezusa pozorno opazovali, da bi videli, ali bo zdravil na šabat, da bi tako našli nekaj, za kar bi ga obtožili. On pa je vedel, kaj razmišljajo, vendar je človeku s suho roko vseeno rekel: »Vstani in stopi na sredo!« Človek je vstal in stopil na sredo. Potem pa jim je Jezus rekel: »Sprašujem vas: Ali je na šabat dovoljeno delati dobro+ ali hudo, dušo rešiti ali pokončati?« Vse jih je premeril z očmi in človeku rekel: »Iztegni roko!« Iztegnil jo je, in bila je ozdravljena. Oni pa so začeli besneti in se med seboj pogovarjati, kaj naj storijo Jezusu » (Luka 6:6-11).
Jezus Kristus ozdravi moškega, ki trpi zaradi edema (prekomernega kopičenja tekočine v telesu): « Ko je nekoč na šabat šel v hišo nekega farizejskega voditelja na obed, so ga pozorno opazovali. In glej, pred njim se je znašel človek, ki je imel vodenico. Zato je Jezus poznavalce Postave in farizeje vprašal: »Ali je na šabat dovoljeno ozdravljati ali ni?« Toda oni so molčali. Tedaj je človeka prijel, ga ozdravil in odslovil. Njih pa je vprašal: »Kdo od vas ne bi sina ali bika, če bi mu ta na šabatni dan padel v vodnjak, takoj potegnil ven?« In na to mu niso mogli odgovoriti » (Luka 14:1-6).
Jezus Kristus ozdravi slepca: « Ko pa se je približeval Jêrihi, je ob cesti sedel neki slep mož in beračil. Slišal je, da gre mimo množica, zato je začel spraševati, kaj naj bi to pomenilo. Povedali so mu: »Jezus Nazaréčan gre mimo!« Tedaj je zavpil: »Jezus, Davidov sin, usmili se me!« Ti, ki so hodili spredaj, so mu začeli zabičevati, naj bo tiho, on pa je še bolj vpil: »Davidov sin, usmili se me!« Tedaj se je Jezus ustavil in ukazal, naj človeka privedejo k njemu. Ko je ta prišel blizu, ga je Jezus vprašal: »Kaj hočeš, da ti storim?« Človek je odgovoril: »Gospod, povrni mi vid.« In Jezus mu je rekel: »Naj se ti povrne vid. Tvoja vera te je ozdravila.« Vid se mu je v hipu povrnil, in šel je za njim ter slavil Boga. Pa tudi vsi drugi ljudje so, ko so to videli, hvalili Boga » (Luka 18:35-43).
Jezus Kristus ozdravi dva slepa človeka: « Ko je Jezus od tam odhajal, sta šla za njim dva slepca. Vpila sta in govorila: »Usmili se naju, Davidov sin.« Ko je Jezus vstopil v hišo, sta prišla k njemu, in ju je vprašal: »Ali verujeta, da lahko to storim?« Odgovorila sta mu: »Da, Gospod.« Nato se je dotaknil njunih oči in rekel: »Naj se vama zgodi po vajini veri.« In oči so se jima odprle. Jezus pa jima je zabičal: »Glejta, da tega ne izve nihče.« Toda ko sta prišla ven, sta novico o njem razglasila po vsem tistem kraju » (Matej 9:27-31).
Jezus Kristus ozdravi gluhonem: « Ko se je vračal iz tirske pokrajine, je šel skozi Sidón in skozi pokrajino Deseteromestja ter prišel do Galilejskega jezera. Tu so k njemu privedli gluhega človeka, ki je imel govorno napako, in ga prosili, da bi nanj položil roko. Odvedel ga je stran od množice na samo, mu dal prste v ušesa, nato pa pljunil in se dotaknil njegovega jezika. Pogledal je proti nebu, globoko vzdihnil in mu rekel »Efatá«, to je »Odpri se«. Tedaj so se mu odprla ušesa, jezik se mu je razvezal in začel je normalno govoriti. Jezus pa jim je naročil, naj nikomur ne povedo. Toda bolj ko jim je naročal, bolj so to razglašali. Bili so res nadvse osupli in so rekli: »Vse je dobro naredil. Celo gluhim daje, da slišijo, in nemim, da govorijo.« » (Marko 7:31-37)
Jezus Kristus ozdravi gobavca: « Tam je k njemu prišel neki gobavec in ga na kolenih takole prosil: »Če le hočeš, me moreš očistiti. » Jezusu se je zasmilil, zato je iztegnil roko, se ga dotaknil in mu rekel: « Hočem. Bodi očiščen. » » (Marko 1:40-42).
Zdravljenje desetih gobavcev: « Na poti v Jeruzalem pa je šel skozi Samaríjo in Galilejo. In ko je prihajal v neko vas, ga je zagledalo deset gobavcev. Dvignili so se in stali od daleč. Zaklicali so: »Jezus, Učitelj, usmili se nas!« Ko jih je Jezus zagledal, jim je rekel: »Pojdite in pokažite se duhovnikom.«+ In ko so odhajali, so bili očiščeni. Eden od njih pa se je, ko je videl, da je ozdravljen, vrnil in glasno slavil Boga. Padel je k Jezusovim nogam, se priklonil do tal in se mu zahvaljeval. Ta človek pa je bil Samarijan. In Jezus ga je vprašal: »Mar jih ni bilo očiščenih deset? Kje je torej ostalih devet? Mar se ni vrnil niti eden, da bi dal Bogu slavo, samo ta človek iz drugega naroda?« Nato je temu rekel: »Vstani in pojdi. Tvoja vera te je ozdravila.« » (Luka 17:11-19).
Jezus Kristus ozdravi paraliznega človekar: « Po vsem tem je nastopil judovski praznik in Jezus je šel v Jeruzalem. V Jeruzalemu pa je pri Ovčjih vratih kopel, ki se po hebrejsko imenuje Betzáta in ima pet stebrišč. Tam je ležalo veliko bolnih, slepih, hromih in takih s suhimi udi. Bil pa je tam tudi človek, ki je bil bolan že osemintrideset let. Ko ga je Jezus videl tako ležati in ker je vedel, da je že dolgo bolan, ga je vprašal: »Ali bi rad ozdravel?« Bolni mu je odgovoril: »Gospod, nikogar nimam, ki bi me dal v kopel, ko se voda razburka. Medtem ko grem tja, stopi pred menoj vanjo že kdo drug.« Jezus mu je rekel: »Vstani, poberi svoja nosila in hodi.« In človek je pri priči ozdravel, pobral svoja nosila in začel hoditi » (Janez 5:1-9).
Jezus Kristus ozdravi epileptika: « Ko so prišli k množici, je k Jezusu pristopil človek, pokleknil pred njim in rekel: »Gospod, usmili se mojega sina. Ima epilepsijo in je bolan, saj pogosto pade v ogenj in velikokrat v vodo. Privedel sem ga k tvojim učencem, pa ga niso mogli ozdraviti.« Jezus pa je odgovoril: »O neverni in popačeni rod! Kako dolgo bom še moral biti z vami? Kako dolgo vas bom še moral prenašati? Privedite ga k meni.« Tedaj je Jezus demonu zapretil, in ta je odšel iz dečka, tako da je bil deček še tisti trenutek zdrav. Nato so učenci na samem prišli k Jezusu in ga vprašali: »Zakaj ga mi nismo mogli izgnati?« Rekel jim je: »Zato, ker imate premalo vere. Resnično vam povem: če imate vere vsaj za gorčično zrno, boste tej gori rekli ‚Od tu se prestavi tja‘, in se bo prestavila in nič vam ne bo nemogoče.« » (Matej 17:14-20).
Jezus Kristus dela čudež, ne da bi tega vedel: « Ko je Jezus šel tja, so se okoli njega gnetle množice. Tedaj je neka ženska, ki je že dvanajst let krvavela in je ni mogel nihče ozdraviti, pristopila od zadaj in se dotaknila resic njegovega vrhnjega oblačila. V trenutku je nehala krvaveti. Zato je Jezus vprašal: »Kdo se me je dotaknil?« Ko so vsi zanikali, mu je Peter rekel: »Učitelj, množice te obdajajo in stiskajo.« Toda Jezus je rekel: »Nekdo se me je dotaknil, kajti zaznal sem, da je iz mene šla moč.« Ko je ženska videla, da ni ostala neopažena, je trepetaje pristopila, padla predenj in pred vsemi povedala, zakaj se ga je dotaknila in kako je bila v hipu ozdravljena. On pa ji je rekel: »Hči, tvoja vera te je ozdravila. Pojdi v miru.« » (Luka 8: 42-48).
Jezus Kristus zdravi od daleč: « Jezus je potem, ko je pred ljudstvom, ki ga je poslušalo, izrekel vse te besede, prispel v Kafarnáum. Neki stotnik pa je imel na smrt bolnega sužnja, ki mu je bil pri srcu. Ko je stotnik slišal o Jezusu, je k njemu poslal judovske starešine s prošnjo, naj pride in njegovega sužnja ozdravi. Ti, ki so prišli k Jezusu, so ga začeli vneto prositi: »Vreden je, da mu to storiš, ker ima naš narod rad in nam je celo zgradil sinagogo.« In Jezus je odšel z njimi. Toda ko ni bil več daleč od hiše, je stotnik že poslal prijatelje, da mu rečejo: »Gospod, ne trudi se, ker nisem vreden, da prideš pod mojo streho. Zato se tudi nisem štel za vrednega, da bi prišel k tebi. Toda reci besedo in naj moj služabnik ozdravi. Tudi sam sem namreč pod oblastjo drugih in imam pod seboj vojake. Pa rečem temu ‚Pojdi!‘, in gre, pa drugemu ‚Pridi!‘, in pride, pa svojemu sužnju ‚Naredi to!‘, in naredi.« Ko je Jezus vse to slišal, se je začudil nad njim. Obrnil se je k množici, ki je šla za njim, in rekel: »Povem vam, tudi v Izraelu nisem našel tolikšne vere.« In ko so se tisti, ki so bili poslani, vrnili v hišo, so našli sužnja zdravega » (Luka 7:1-10).
Jezus Kristus je 18 let ozdravljal invalidno žensko: « Jezus pa je na šabat učil v eni od sinagog. In glej, tam je bila ženska, ki je imela duha, zaradi katerega je že osemnajst let bolehala. Bila je sključena in se nikakor ni mogla vzravnati. Ko jo je Jezus videl, jo je nagovoril in ji rekel: »Rešena+ si svoje bolehnosti.« Položil je nanjo roke in ona se je v hipu vzravnala ter začela slaviti Boga. Predstojnika sinagoge pa je razjezilo, ker je Jezus zdravil na šabat, zato je množici rekel: »Šest dni je, v katerih je treba delati. Takrat prihajajte in se zdravite, ne pa na šabat.« Gospod pa mu je odvrnil: »Hinavci,+ mar ne odveže vsak od vas na šabat bika ali osla, ki ga ima v hlevu, in ga žene napajat? Mar torej ni prav, da je tudi ta ženska, ki je Abrahamova hči in jo je Satan imel zvezano celih osemnajst let, na šabat rešena te spone?« Po teh besedah je vse njegove nasprotnike obšel sram, vsa množica pa se je veselila njegovih veličastnih del » (Luka 13:10-17).
Jezus Kristus ozdravi hčer Feničanke: « Jezus je nato od tam odšel in se umaknil v tirske in sidónske kraje. In glej, prišla je neka Feničanka iz tistih krajev in vpila: »Usmili se me, Gospod, Davidov sin. Mojo hčer zelo mučijo demoni.« Vendar ji ni odgovoril niti z besedo. Zato so k njemu pristopili učenci in ga začeli prositi: »Pošlji jo stran, ker še kar naprej vpije za nami.« On pa je odvrnil: »Poslan sem bil samo k izgubljenim ovcam Izraelove hiše.« Tedaj je ženska pristopila, se mu začela klanjati in govoriti: »Gospod, pomagaj mi!« Jezus ji je odvrnil: »Ni prav jemati kruha otrokom in ga metati psičkom.« Ona pa je rekla: »Res je, Gospod, vendar tudi psički jedo drobtinice, ki padajo z mize njihovih gospodarjev.« Tedaj ji je Jezus odgovoril: »O žena, tvoja vera je velika. Naj se ti zgodi, kakor želiš.« In njena hči je še tisti trenutek ozdravela » (Matej 15:21-28).
Jezus Kristus pomirja nevihto: « In ko je Jezus stopil v čoln, so šli njegovi učenci za njim. Nakar, glej, je jezero postalo tako razburkano, da so čoln zalivali valovi; on pa je spal. In učenci so pristopili k njemu, ga zbudili in rekli: « Gospod, reši nas, saj bomo pomrli! » On pa jih je vprašal: « Zakaj se bojite, maloverni? » Nato je vstal, zapretil vetrovom in jezeru, in nastala je velika tišina. Možje so se začudili in vprašali: « Kakšen človek je to, da ga celo vetrovi in jezero ubogajo? » » (Matej 8:23-27). Ta čudež dokazuje, da v zemeljskem raju ne bo več neviht ali poplav, ki bodo povzročile katastrofe.
Jezus Kristus hodi po morju: « Ko je množice razpustil, se je sam odpravil na goro molit. In čeprav je bilo že pozno, je bil tam sam. Čoln je bil takrat že več sto metrov od kopnega in je komaj premagoval valove, saj je pihal nasprotni veter. Toda ob četrti nočni straži* je, hodeč po jezeru, prišel k njim. Ko so ga učenci videli hoditi po jezeru, so se vznemirili in govorili: »Prikazen je!« In od strahu so kar zavpili. Jezus pa jim je takoj rekel: »Bodite pogumni, jaz sem! Ne bojte se!« Peter mu je odvrnil: »Gospod, če si ti, mi zapovej, naj pridem k tebi po vodi.« Rekel mu je: »Pridi!« Tedaj je Peter stopil iz čolna in šel po vodi proti Jezusu. Toda ko je videl, kakšen vihar divja, se je prestrašil in se začel utapljati. Zavpil je: »Gospod, reši me!« Jezus je takoj iztegnil roko, ga prijel in mu rekel: »Ti malovernež, zakaj si podvomil?« Ko sta prišla v čoln, je vihar ponehal. Tedaj so se mu ti, ki so bili v čolnu, poklonili in rekli: »Ti si res Božji Sin.« » (Matej 14:23-33).
Čudežni breskev: « Jezus je ob neki priložnosti stal pri Genézareškem jezeru, okoli njega pa se je gnetla množica ljudi in poslušala Božjo besedo. Tedaj je ob bregu videl dva čolna, iz katerih so ribiči že izstopili in so zdaj izpirali svoje mreže. Šel je na enega od čolnov, na Simonovega, in Simona zaprosil, naj odrine malo stran od brega. Nato se je usedel in začel iz čolna učiti množice. Ko je nehal govoriti, je Simonu rekel: »Odrini na globoko in tam spustite svoje mreže za lov.« Simon pa je odvrnil: »Učitelj, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli. Toda na tvoj ukaz bom spustil mreže.« In ko so to storili, so zajeli ogromno rib, tako da so se jim začele mreže trgati. Zato so ribičem v drugem čolnu pomignili, naj jim pridejo pomagat. Ti so prišli, in napolnili so oba čolna, tako da sta že začela toniti. Ko je Simon Peter to videl, je padel Jezusu pred noge in rekel: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešnik.« Ob tem ulovu rib so osupnili on in vsi, ki so bili z njim, tudi Jakob in Janez, Zebedéjeva sinova, ki sta bila Simonova družabnika. Jezus pa je Simonu rekel: »Ne boj se. Odslej boš lovil ljudi, žive ljudi.« Izvlekli so torej čolne na kopno, pustili vse in šli za njim » (Luka 5:1-11).
Jezus Kristus pomnoži hlebe: « Po vsem tem je Jezus odšel na drugo stran Galilejskega oziroma Tibêrijskega jezera. Za njim pa je šla velika množica ljudi, ker so videli znamenja, ki jih je delal na bolnih. Zato je šel na goro in tam sedel s svojimi učenci. Blizu pa je bila pasha, judovski praznik. In ko je Jezus povzdignil oči in videl, da k njemu prihaja velika množica, je Filipa vprašal: »Kje naj kupimo kruha, da bodo lahko jedli?« To pa ga je vprašal zato, da bi ga preizkusil. Sam je namreč vedel, kaj bo storil. Filip mu je odgovoril: »Tudi če bi kupili kruha za dvesto denarijev, ne bi bilo dovolj, da bi vsak dobil vsaj malo.« Eden od učencev, Andrej, brat Simona Petra, pa mu je rekel: »Tukaj je deček, ki ima pet ječmenovih hlebcev in dve ribici. Toda kaj je to za toliko ljudi?« Jezus je dejal: »Poskrbite, da bodo ljudje posedli.« Bilo pa je tam veliko trave, tako da so posedli. In v tej množici je bilo kakih pet tisoč mož. Tedaj je Jezus vzel hlebce, se zahvalil, nato pa jih razdelil med sedeče, in podobno tudi ribice, kolikor so hoteli. Ko pa so se nasitili, je svojim učencem rekel: »Poberite to, kar je ostalo, da se nič ne zavrže.« Pobrali so torej koščke, ki so od petih ječmenovih hlebcev ostali tistim, ki so jedli, in z njimi napolnili dvanajst košar. Ko so ljudje videli znamenja, ki jih je delal, so začeli govoriti: »Ta je zagotovo prerok, ki naj bi prišel na svet.« Ker pa je Jezus vedel, da bodo vsak čas prišli in ga prijeli, da bi ga postavili za kralja, se je čisto sam spet umaknil na goro » (Janez 6:1-15). Po vsej zemlji bo hrane v izobilju (Psalmi 72:16; Izaija 30:23).
Jezus Kristus je vzgojil sina vdove: « Nedolgo zatem je odpotoval v mesto Náin in z njim tudi njegovi učenci ter velika množica ljudi. Ko pa se je približal mestnim vratom, glej, so nesli ven mrliča, edinorojenega sina matere, ki je bila povrhu tega še vdova. In z njo je bila tudi precejšnja množica ljudi iz mesta. Ko jo je Gospod zagledal, se mu je zasmilila in ji je rekel: »Ne joči več.« Tedaj je pristopil in se dotaknil nosil, in nosači so se ustavili. On pa je rekel: »Mladenič, rečem ti: Vstani!« Mrtvi se je usedel in začel govoriti, Jezus pa ga je dal njegovi materi. Tedaj so se vsi prestrašili in so začeli slaviti Boga z besedami »Velik prerok je vstal med nami« in »Bog se je ozrl na svoje ljudstvo«. Ta novica o njem se je razširila po vsej Judeji in po vsej okolici » (Luka 7:11–17).
Jezus Kristus vstaja hčer Jairovo: « Ko je še govoril, je prišel nekdo iz hiše predstojnika sinagoge in rekel: »Tvoja hči je umrla. Ne nadleguj več učitelja.« Ko je Jezus to slišal, mu je rekel: »Ne boj se, le veruj, in bo rešena.« Ko je prišel do hiše, ni nikomur pustil, da bi šel z njim noter, razen Petru, Janezu, Jakobu ter dekličinima očetu in materi. Vse ljudstvo pa je jokalo in se od žalosti tolklo po prsih zaradi nje. Zato jim je rekel: »Ne jočite več, kajti deklica ni umrla, ampak spi.« Ob tem so se mu začeli posmehovati, saj so vedeli, da je umrla. On pa jo je prijel za roko in poklical: »Deklica, vstani!« In je oživela. V trenutku je vstala,+ Jezus pa je ukazal, naj ji dajo jesti. Njeni starši so bili čisto iz sebe, toda on jim je naročil, naj nikomur ne govorijo o tem, kar se je pravkar zgodilo » (Luka 8:49–56).
Jezus Kristus vstaja svojega prijatelja Lazarja, ki je umrl pred štirimi dnevi: « Jezus namreč še ni prišel v vas, ampak je bil še vedno tam, kjer mu je Marta prišla naproti. Ko pa so Judje, ki so bili z Marijo v hiši in jo tolažili, videli, da je ta hitro vstala in šla ven, so šli za njo, saj so menili, da gre h grobu+ jokat. Ko je Marija prišla tja, kjer je bil Jezus, in ga zagledala, je padla k njegovim nogam in mu rekla: »Gospod, če bi bil ti tukaj, moj brat ne bi umrl.« Ko je Jezus videl, da joka in da jokajo tudi Judje, ki so prišli z njo, je iz dna srca zavzdihnil in se vznemiril. Vprašal je: »Kam ste ga položili?« Rekli so mu: »Gospod, pridi in poglej!« 35 Jezus se je razjokal. Zato so Judje začeli govoriti: »Glejte, kako ga je imel rad!« Nekateri pa so rekli: »Mar ni mogel ta, ki je slepemu odprl oči, tudi preprečiti smrt tega človeka?« Jezus je spet zavzdihnil in nato prišel h grobu. Bila pa je to votlina, h kateri je bil prislonjen kamen. Jezus je rekel: »Odmaknite kamen.« Marta, sestra umrlega, pa mu je rekla: »Gospod, gotovo zaudarja, saj je že četrti dan.« Jezus jo je vprašal: »Ali ti nisem rekel, da boš videla Božjo slavo, če boš verovala?« Odmaknili so torej kamen. Tedaj je Jezus povzdignil oči proti nebu in rekel: »Oče, zahvaljujem se ti, da si me uslišal. Vem, da me vedno uslišiš, toda zaradi množice, ki stoji naokoli, sem to rekel, da bi verovali, da si me ti poslal.« In ko je to povedal, je z močnim glasom zavpil: »Lazar, pridi ven!« In umrli je prišel ven. Noge in roke je imel povezane s povoji in obraz ovit s prtom. Jezus jim je rekel: »Razvežite ga in pustite, naj gre » (Janez 11:30-44).
Zadnji čudežni breskev (kmalu po Kristusovem vstajenju): « Ob jutranjem svitu pa je na bregu stal Jezus, toda učenci ga seveda niso prepoznali. Tedaj jih je Jezus vprašal: »Otroci, ali imate kaj hrane?« In odgovorili so mu: »Nimamo.« Rekel jim je: »Vrzite mrežo desno od čolna, in boste našli.« Vrgli so torej mrežo, vendar je zaradi obilice rib niso mogli izvleči. Zato je učenec, ki ga je Jezus ljubil, Petru rekel: »Gospod je!« Ko je Simon Peter slišal, da je to Gospod, si je, ker je bil gol, opasal gornje oblačilo in skočil v jezero. Drugi učenci pa so prišli z majhnim čolnom, saj niso bili daleč od kopnega, le kakih sto metrov, in vlekli mrežo z ribami » (Janez 21:4-8).
Jezus Kristus je storil še veliko drugih čudežev. Omogočajo nam, da okrepimo svojo vero, nas spodbudijo in spoznamo številne blagoslove, ki bodo tam v raju. Pisne besede apostola Janeza zelo dobro povzemajo ogromno število čudežev, ki jih je storil Jezus Kristus, kot zagotovilo, kaj se bo zgodilo v raju: « Je pa še veliko drugega, kar je Jezus storil, in če bi se vse to do podrobnosti napisalo, menim, da tudi ves svet ne bi imel prostora za zvitke, ki bi se napisali » (Janez 21:25).
***
Slovenian: Šest tem za preučevanje Svetega pisma
Meni več kot sedemdesetih jezikov s šestimi pomembnimi biblijskimi članki v vsakem jeziku…
Table of contents of the http://yomelyah.fr/ website
Berite Sveto pismo vsak dan. Ta vsebina vključuje izobraževalne biblijske članke v angleščini, francoščini, španščini in portugalščini (uporabite Google Prevajalnik, da izberete enega od teh jezikov, pa tudi svoj želeni jezik, da razumete vsebino teh člankov)..
***